Konec počitka za vrtičkarje
Pred vrati je marec, mesec, ki se ga vrtičkarji že zelo veselijo, saj bo po zimskem premoru znova precej dela. Zunaj še ne, ne nazadnje bo še nekaj tednov uradno zima, pa tudi sicer je marca vreme nepredvidljivo in kaj lahko nas preseneti kakšen snežni metež.
Kljub temu ne bo nič narobe, če konec meseca na gredice, ki jih je treba najprej na novo sezono pripraviti, že posejemo rukolo, špinačo in solato, tudi grah, čebulo, rdečo peso in pastinak. Preden se lotimo setve, na vrtu razbijemo večje grude, oblikujemo gredice, jih okopljemo in populimo morebitni plevel, nato pa vrt pokrijemo s kompostno zastirko.
Več dela bo s pripravami v zaprtih prostorih. Za lastne sadike je namreč skrajni čas, da posejemo papriko, paradižnik in feferone, vlak z bolj pekočimi vrstami čilija je že odpeljal, lahko pa kljub temu posejemo nekaj semen in upamo na najboljše. Semena vseh omenjenih plodovk najprej skrbno preberemo in izberemo le najlepša.
Razporedimo jih na papirnato brisačko in poškropimo z vodo, nato pa brisačko večkrat prepognemo, zavijemo v prozorno folijo in postavimo na toplo mesto, najbolje v bližino radiatorja, glede svetlobe zdaj še ni treba skrbeti. Čez nekaj dni bodo semena vzklila in lahko jih prestavimo v substrat. Najbrž ni treba posebej omenjati, da izberemo čim bolj kakovostnega, takega, ki je namenjen gojenju sejančkov. Tudi v tej fazi rastlinice bolj kot svetlobo potrebujejo toploto, skrbimo, da je površina substrata ves čas vlažna, a ne mokra.
Ko rastline vzklijejo, jih premaknemo na svetlejše in hladnejše mesto.
Nekateri si pomagajo tako, da lončke pokrijejo s prozorno folijo, ki jo na več mestih preluknjajo. Ko nad površino opazimo klične liste in rastlina začne rasti, jo prestavimo v svetel in nekoliko hladnejši prostor, sicer se bodo sadike pretegnile, kot radi rečemo. Take rastlinice so običajno neuporabne in postopka se bo treba lotiti znova. Če se zelo hitro potegnejo v višino nekoliko pozneje, je možnost, da jih bomo rešili, nekoliko večja, treba jih je le zakopati nekoliko globlje v zemljo, ki naj sega do kličnih listov. Morajo pa biti rastline za to že nekoliko močnejše, zelo mlade bomo s puljenjem skoraj zagotovo poškodovali.
Pri setvi, poznejšem pikiranju ter presajanju mnogi upoštevajo setveni koledar. Papriko, paradižnik in feferone sejemo na dan za plod, marca so to 6. in 7., ko je za setev sicer še nekoliko zgodaj, bolje je počakati še en teden, ko so dnevi za plod 15., 16., 21., 22. in 30.
Seme vtaknemo v kakovosten substrat in posode postavimo na toplo.
Pikiranje pride v poštev, ko smo semena posejali na gosto v eno posodo. Ko pokukajo na plan in opazimo, da se poleg kličnih listov razvijejo tudi prvi pravi, je čas, da jim namenimo nekoliko več prostora. Pikiranje je tudi priložnost, da zavržemo rastline, ki niso dovolj močne in stresa, ki ga povzroča presajanje, najverjetneje ne bi preživele. Zdrave in močne presadimo vsako v svoj lonček, ki naj bo še majhen, v substrat jih zagrebemo vse do kličnih listov. Vrnemo jih na svetlo in ne pretoplo mesto ter redno zalivamo, še bolje škropimo, da ne bo vode preveč.
