Korajža je ženskega spola

V prvem sklopu spregovorimo o začetkih. Preidemo v drugi, osrednji sklop, v katerem predstavimo kar dvajset alpinistk, ki nam z osebnimi in alpinističnimi predmeti razkrivajo svoje zgodbe ter odpirajo osebne arhive. Med njimi so najuspešnejše alpinistke Planinske zveze Slovenije, članice prvih ženskih odprav iz osemdesetih, izjemne ženske naveze in posameznice. V tretjem sklopu, Z življenjske poti, razstavljamo niz fotografij iz življenja, ki ga ženske živijo ob alpinizmu. Četrti sklop predstavlja Baza, računalniška aplikacija z interaktivnimi podatki o vzponih slovenskih alpinistk po gorstvih sveta. Končujemo pa s pogovori Na štiri oči,« pravijo v muzeju.

Razstavo z več kot petdeset muzejskimi in osebnimi predmeti ter fotografijami alpinistk je pripravila avtorica Saša Mesec ob mentorstvu Irene Lačen Benedičič in pomoči recenzenta dr. Petra Mikše. Z alpinistkami se bodo obiskovalci srečevali vse do konca aprila 2019 na njihovih vodenjih po razstavi in muzejskih večerih.

Ob razstavi Korajža je ženskega spola vas v petek, 18. januarja, ob 18. uri vabijo na muzejski večer z Marijo Štremfelj. Ne samo da je z vzponom na Broad Peak kot prva Slovenka presegla višino 8000 m, stopila je celo na čelo neba.

»Predavanje bo retrospektiva mojega življenja. V njem se prelivajo področja telesa, duše in duha v mavrico življenja, kjer imajo gore še posebno pomembno mesto,« je napovedala alpinistka.

Marija Štremfelj, slovenska alpinistka in športna plezalka, je bila rojena 25. junija 1957 v Kranju. Je profesorica biologije, članica AO Kranj, žena Andreja Štremflja, mati treh otrok, od katerih sta Katarina in Anže športna plezalca.

Pred drugo svetovno vojno so bile slovenske alpinistke s Paulo Jesih in Miro Marko Debelak med najboljšimi na svetu. Marija je začela hoditi v hribe prek verouka, v alpinizem pa so jo potegnili predvsem diapozitivi brata Toneta Perčiča, ki je bil načelnik Alpinističnega odseka Kranj. »Njegova doživetja so me strašno zamikala. Ugotovila sem tudi, da so nekatere stvari, recimo malo debelejši prsti, moja prednost,« je povedala Marija, ki je hitro napredovala, da je lahko dohitela fante in pri dvajsetih postala alpinistka.

Udeležila se je odprav na Elbrus (1975.), v Ande 1979. (prva ženska na vrhu Kitaraja), v Pamir leta 1982 (prvi samostojni ženski pristop na Vrh komunizma), v Karakorum (1986.) (Broad Peak) in v Himalajo leta 1990 (Mount Everest; kot prva Slovenka na njegovem vrhu). Z možem Andrejem je med drugim leta 1989 preplezala Walkerjev steber v Grandes Jorasses in leta 1993 smer Nos v El Capitanu. Leta 1995 sta se povzpela na Čo Oju. Leta 2004 je osvojila Daulagiri (8167 m) z normalnim pristopom po severovzhodnem grebenu.

V športnem plezanju je zmagala na tekmovanju Rock Masters 1990. Preplezala je tudi smer Adria v Bohinjski Beli, ki ima težavnostno stopnjo kar 9/9+.