RASTLINE
Korenika na krožnik, cvetje za šopek
Topinambur je za gojenje nezahtevna ratlina, edina vrtnarjeva skrb je, da se preveč ne razrase po vrtu; uživamo gomoljaste korenike, s katerimi ga razmnožujemo.
Odpri galerijo
Cvetje je lep okras. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Topinambur je posebna rastlina, o kateri lahko razmišljamo vse leto. Je trajnica, ki se bo preveč razrasla po vrtu, če ji ne bomo previdno odredili prostora. Pozimi, ko je nekoliko manj sveže zelenjave, uživamo v njenih gomoljih, posadimo jih zgodaj spomladi, če želimo nov nasad na vrtu.
Najbolje ga je posaditi nekje na rob, saj potrebuje precej prostora. Ker zraste visoko, tudi do tri metre, pazimo, da ne bo delal sence sosedom. Za vzgojo je izjemno nezahteven, saj uspeva tako rekoč v vseh razmerah. Tudi v naših krajih brez težav prezimi in na istem kraju lahko raste tudi deset let.
Domovina topinamburja je Severna Amerika, pojavi se že na jedilniku Indijancev, v začetku 17. stoletja ga prinesejo v Evropo. Pa ne za prehrano, v ta namen ga začnejo Evropejci gojiti veliko pozneje, pa še to sprva za krmo živini. Prve rastline zasadijo po botaničnih vrtovih, kar ni čudno, saj topinambur po videzu spominja na majhne sončnice, s katerimi je tudi v bližnjem sorodu. Pravzaprav imamo od njega dvojno korist, je v okras, hkrati pa lahko uživamo njegove gomoljasto odebeljene korenike. Kljub vsemu je pri gojenju topinamburja potrebna previdnost, saj kot zelo invazivna vrsta rad pobegne z rastišča, ki smo mu ga namenili. Da se to ne bi zgodilo, je treba korenike redno izkopavati.
Sadimo ga lahko tako rekoč vse leto, najbolje pa je vendarle na pomlad. V vrtnarijah ne bomo našli sadik, zato posadimo gomolje oziroma korenike. Sadimo na razdalji vsaj 40 centimetrov, med vrstami naj bo 70 centimetrov. Zemljo prej pognojimo, najbolje s kompostom, korenike posadimo približno 20 centimetrov globoko. Rastline negujemo podobno kot krompir, ko zrastejo v višino nekaj deset centimetrov, jih osujemo.
Posebne oskrbe ne potrebuje, poleti ga je dobro skrajšati na višino dveh metrov, da bodo rastline bolj stabilne, jeseni, ko začne listje rumeneti, kar pomeni, da korenike dozorevajo, pa stebla porežemo tik na tlemi. Korenike pustimo v zemlji in jih odkopavamo po potrebi, saj v hladilniku ne zdržijo več kot deset dni. Kar bomo pustili v zemlji, bo spomladi znova odgnalo. Cvetje topinamburja lahko režemo za svež šopek v vazi.
Najbolje ga je posaditi nekje na rob, saj potrebuje precej prostora. Ker zraste visoko, tudi do tri metre, pazimo, da ne bo delal sence sosedom. Za vzgojo je izjemno nezahteven, saj uspeva tako rekoč v vseh razmerah. Tudi v naših krajih brez težav prezimi in na istem kraju lahko raste tudi deset let.
Cvetje je lep okras. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Domovina topinamburja je Severna Amerika, pojavi se že na jedilniku Indijancev, v začetku 17. stoletja ga prinesejo v Evropo. Pa ne za prehrano, v ta namen ga začnejo Evropejci gojiti veliko pozneje, pa še to sprva za krmo živini. Prve rastline zasadijo po botaničnih vrtovih, kar ni čudno, saj topinambur po videzu spominja na majhne sončnice, s katerimi je tudi v bližnjem sorodu. Pravzaprav imamo od njega dvojno korist, je v okras, hkrati pa lahko uživamo njegove gomoljasto odebeljene korenike. Kljub vsemu je pri gojenju topinamburja potrebna previdnost, saj kot zelo invazivna vrsta rad pobegne z rastišča, ki smo mu ga namenili. Da se to ne bi zgodilo, je treba korenike redno izkopavati.
V Evropi so ga sprva sadili po botaničnih vrtovih.
Sadimo ga lahko tako rekoč vse leto, najbolje pa je vendarle na pomlad. V vrtnarijah ne bomo našli sadik, zato posadimo gomolje oziroma korenike. Sadimo na razdalji vsaj 40 centimetrov, med vrstami naj bo 70 centimetrov. Zemljo prej pognojimo, najbolje s kompostom, korenike posadimo približno 20 centimetrov globoko. Rastline negujemo podobno kot krompir, ko zrastejo v višino nekaj deset centimetrov, jih osujemo.
Če korenik ne pobiramo redno, se topinambur nekontrolirano razraste.
Posebne oskrbe ne potrebuje, poleti ga je dobro skrajšati na višino dveh metrov, da bodo rastline bolj stabilne, jeseni, ko začne listje rumeneti, kar pomeni, da korenike dozorevajo, pa stebla porežemo tik na tlemi. Korenike pustimo v zemlji in jih odkopavamo po potrebi, saj v hladilniku ne zdržijo več kot deset dni. Kar bomo pustili v zemlji, bo spomladi znova odgnalo. Cvetje topinamburja lahko režemo za svež šopek v vazi.
