VRT POZIMI
Korenje bo bolj sladko, če malo pomrzne
Marsikatero rastlino lahko pustimo na vrtu pozno v zimo ali celo do pomladi, saj mnoge dobro prenašajo mraz ali ga imajo celo rade.
Odpri galerijo
Zelje in druge kapusnice lahko na vrtu pustimo globoko v zimo. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Oktobra na vrtu zaključujemo sezono sajenja, zadnji bo šel v zemljo česen, je pa to obdobje, ko z radostjo pobiramo pridelke, nekaj pospravimo sproti, nekaj spravimo za zimo. Preden se lotimo temeljitega pobiranja vsevprek, je dobro vedeti, katere rastline lahko počakajo do prvega mraza, za katere je dobro, da pomrznejo, in katere v zemlji celo prezimijo.
Vsekakor s spravilom ni dobro hiteti, saj je treba vedeti, da prav vse rastline od trenutka, ko jih odrežemo ali izpulimo, začnejo zgubljati dragocene snovi, to so minerali in vitamini, zaradi katerih nam koristijo.
Sproti pobiramo solato, ki bo zdržala do mraza, potem pa jo le velja do konca pobrati.
Med solatnicami je prva na vrsti za pobiranje endivija, zadnji pa radič – sorti castelfranco in invernale ostaneta na vrtu do januarja ali še dlje, štrucarja pa je treba pobrati prej, saj ne prenese zelo nizkih temperatur. Spravimo ga po tem, ko temperatura nekaj noči pade pod 0 stopinj.
Ne glede na čas spravila pridelke pobiramo vselej v suhem vremenu. Če to ni mogoče, kar se lahko zgodi v ekstremno deževni jeseni, jih moramo pred skladiščenjem temeljito posušiti. Pobiranje iz mokre zemlje je nadležno tudi zato, ker so vrtnine, na primer korenovke, blatne, z vodo pa jih ni priporočljivo čistiti, če jih nameravamo spraviti v zasipnico ali kar tako v klet. Med korenovkami in gomoljnicami najprej poberemo rdečo peso, ki ne prenaša dobro mraza.
Najboljša bo, če ima premer od 10 do 15 centimetrov, populimo pa jo z listi, ki jih potem porežemo na centimeter ali dva. S temi listi jo tudi kuhamo. Pozneje bomo pospravili korenje, šele novembra pa pridejo na vrsto strnišča repa in podzemna koleraba, ki ju bomo skladiščili. Sicer lahko korenje pustimo do prvega mraza, če malo zamrzne, bo bolj sladko.
Med korenovkami lahko pustimo na vrtu prezimiti peteršilj, nekaj rastlin pa posadimo v lonec, ki ga postavimo v kuhinjo na okensko polico. Tako bomo imeli vso zimo svež peteršilj, tisti na vrtu pa bo na pomlad ponovno odgnal. Globoko v zimo bomo lahko na vrtu pobirali tudi črno in belo redkev, rdeča redkvica pa je bolj občutljiva in jo je treba že kar pobrati.
Zelo dolgo lahko na vrtu ostanejo kapusnice, za katere velja, da je dobro, da pomrznejo. S tem se namreč njihov okus še izboljša, poveča pa se tudi vsebnost mineralov in vitaminov.
Rdeča pesa ne mara mraza, poberemo jo hitro in ji porežemo liste.
Vsekakor s spravilom ni dobro hiteti, saj je treba vedeti, da prav vse rastline od trenutka, ko jih odrežemo ali izpulimo, začnejo zgubljati dragocene snovi, to so minerali in vitamini, zaradi katerih nam koristijo.
Sproti pobiramo solato, ki bo zdržala do mraza, potem pa jo le velja do konca pobrati.
Zelje in druge kapusnice lahko na vrtu pustimo globoko v zimo. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Med solatnicami je prva na vrsti za pobiranje endivija, zadnji pa radič – sorti castelfranco in invernale ostaneta na vrtu do januarja ali še dlje, štrucarja pa je treba pobrati prej, saj ne prenese zelo nizkih temperatur. Spravimo ga po tem, ko temperatura nekaj noči pade pod 0 stopinj.
Rdeča pesa ni za mraz
Ne glede na čas spravila pridelke pobiramo vselej v suhem vremenu. Če to ni mogoče, kar se lahko zgodi v ekstremno deževni jeseni, jih moramo pred skladiščenjem temeljito posušiti. Pobiranje iz mokre zemlje je nadležno tudi zato, ker so vrtnine, na primer korenovke, blatne, z vodo pa jih ni priporočljivo čistiti, če jih nameravamo spraviti v zasipnico ali kar tako v klet. Med korenovkami in gomoljnicami najprej poberemo rdečo peso, ki ne prenaša dobro mraza.
Peteršilj lahko pustimo na gredi, le kakšno rastlino presadimo in postavimo v kuhinjo.
Najboljša bo, če ima premer od 10 do 15 centimetrov, populimo pa jo z listi, ki jih potem porežemo na centimeter ali dva. S temi listi jo tudi kuhamo. Pozneje bomo pospravili korenje, šele novembra pa pridejo na vrsto strnišča repa in podzemna koleraba, ki ju bomo skladiščili. Sicer lahko korenje pustimo do prvega mraza, če malo zamrzne, bo bolj sladko.
Med korenovkami lahko pustimo na vrtu prezimiti peteršilj, nekaj rastlin pa posadimo v lonec, ki ga postavimo v kuhinjo na okensko polico. Tako bomo imeli vso zimo svež peteršilj, tisti na vrtu pa bo na pomlad ponovno odgnal. Globoko v zimo bomo lahko na vrtu pobirali tudi črno in belo redkev, rdeča redkvica pa je bolj občutljiva in jo je treba že kar pobrati.
Endivijo moramo pobrati pred radičem, saj je bolj občutljiva za mraz.
Zelo dolgo lahko na vrtu ostanejo kapusnice, za katere velja, da je dobro, da pomrznejo. S tem se namreč njihov okus še izboljša, poveča pa se tudi vsebnost mineralov in vitaminov.
