Košnja in živali

Kmetje morajo biti pri košnji in spravilu trave oziroma sena pozorni na prostoživeče pa tudi domače živali. Zgodilo se je že, da je gospodar domačemu psu med košnjo odrezal taco ali ga celo smrtno ranil.

Žival ima največ možnosti, da se pravočasno umakne na varno, če kosimo z zmanjšano hitrostjo, od sredine proti robu travne površine in je višina odkosa 15 centimetrov. Tako imajo možnost preživetja vsaj tiste, ki živijo pri tleh, in vse gnezdilke, pravijo na Društvu za zaščito živali Pomurja.


»Zgodnja in pogosta košnja najbolj ogrožata številne prostoživeče živali, predvsem mlade. Med njimi so ptice, ki gnezdijo v travniku, plazilci, dvoživke, mladi zajci, srnini mladiči in druge živali, ki v visoki travi iščejo varno zavetje. Veliko živali se po prirojenem instinktu, ko jim preti nevarnost, pritisne ob tla, postanejo negibne in poskušajo biti neopazne. Ta instinkt, ki naj bi jim zagotavljal večje možnosti za preživetje, jim pri sodobni košnji žal nič ne pomaga, saj v večini primerov poginejo v hudih večdnevnih mukah.«

Zakon o divjadi in lovstvu določa, da je treba pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Nabavo teh sredstev subvencionira država, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so jih dolžni uporabljati.


Tudi drugi, ki se lotevajo košnje (okoli hiš, vikendov, njiv, vrtov, v nasadih, parkih) s kosilnico ali koso, naj pazijo, da med tem opravilom ne poškodujejo živali, seveda pa morajo biti pozorni tudi na ljudi, zlasti na otroke, ki naj med košnjo ne bodo v bližini.