VREME
Košnja med kapljami
V večjem delu Slovenije padavin v obdobju od 1. junija ne primanjkuje.
Odpri galerijo
V času dozorevanja lahko pomanjkanje kalcija v pridelavi vrtnin povzroči precej težav. FOTO: Valio84sl/Getty Images
Pretekli vikend je spet prinesel obilne padavine. V večjem delu Slovenije jih letos v obdobju od 1. junija ne primanjkuje. Najbolj obilne so bile količine dežja za to obdobje v zahodni polovici Slovenije (Krn 552 mm, Vogel 663 mm), delu osrednje Slovenije (Krvavec 323 mm), na Celjskem (Celje – Medlog 291 mm) in Koroškem (312 mm). Najbolj skromno poletno padavinsko sliko imata Bela krajina in Pomurje (Metlika 121 mm, Lendava 121 mm, Murska Sobota 124 mm).
Obenem topli dnevi sprožajo močnejše izhlapevanje. Meteorološka vodna bilanca, ki nam pove razliko med količino padavin in izhlapelo vodo, za to obdobje kaže največji primanjkljaj v Beli krajini (58 mm) in Pomurju (Murska Sobota 54 mm), ima ga tudi podravska regija. V Beli krajini so razmere glede na običajne vrednosti meteorološke vodne bilance tega obdobja zelo suhe, drugod v omenjenih območjih pa suhe.
V času dozorevanja paprik in paradižnika tehnologi pogosto opozarjajo, da lahko pomanjkanje kalcija v pridelavi vrtnin povzroči precej težav. Te se predvsem kažejo na plodovkah, najpogosteje na papriki in paradižniku. Pomembno je opozoriti na ta problem, ko je za že oblikovane plodove še čas za rešitev.
Kalcij je pomembno rastlinsko hranilo, saj ima vlogo pri rasti in razvoju rastlin. Rastline imajo različno močno izraženo potrebo po tem mineralu. Težava je v tem, da je kalcij v tleh najpogosteje vezan v različnih netopnih oblikah in se velikokrat izpere. V takih primerih rastline hitro pokažejo znake pomanjkanja kalcija, zato je te dobro čim hitreje prepoznati in ukrepati pravi čas: ob pomanjkanju kalcija imajo rastline slabo začetno rast, pogosto so zgornji listi oveneli in lahko odmirajo, pogosto opazimo obledele liste in nekrotične pege, odmiranje oziroma gnilobo na muhi plodov. Pri večjem pomanjkanju lahko celo odmrejo cvetni poganjki in cvetovi odpadejo.
Tudi pri gojenju drugih zelenjadnic se pomanjkanje kalcija hitro pokaže, na primer rjavenje listnega roba pri listnati zelenjavi. Rastline so ob pomanjkanju občutljive tudi za okužbe z boleznimi.
V času intenzivne rasti in razvoja se pojavijo povečane potrebe po kalciju, zato ga je pri vzgoji plodovk nujno dodajati že preventivno. Prvo dognojevanje paprike in paradižnika je dobro začeti ob pojavu prvih plodov, drugič ob nadaljnji rasti plodov in tretjič v času prvega obarvanja in spremembe barve. Ker je kalcij v rastlini slabo mobilen, je v intenzivni pridelavi plodovk v rastlinjakih priporočljivo dognojevanje ponavljati tudi pozneje, saj je potreben za vse nadaljnje plodove. Pri kalcijevih gnojilih (v glavnem najdemo kalcij v foliarnih gnojilih) velja opozoriti, da je pred vsako uporabo dobro natančno prebrati priložena navodila za uporabo. V vročih poletnih dnevih je foliarno dodajanje kalcija treba opraviti v najbolj hladnem delu dneva.
Pridelovanje krme na travnikih in njivah je osnova za krmljenje domačih živali. Slovenija je na vrhu držav po zatravljenosti, vzrok je v humidnem podnebju, lastnostih tal, zelo razgibanem reliefu in tudi kmetovanju na višjih nadmorskih višinah. V Evropi so travniki namenjeni za pridelovanje krme za živali, košeni od dvakrat do sedemkrat, odvisno od gnojenja ter nadmorske višine.
Po podatkih Statističnega urada Slovenije 58 odstotkov ozemlja Slovenije predstavljajo gozdovi, 24 kmetijska zemljišča. Slednja so lani obsegala skupaj skoraj 480.000 hektarjev; 58 odstotkov te površine so bili trajni travniki in pašniki, 36 njive, šest odstotkov pa trajni nasadi.
Slovenija ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami malo kmetijskih zemljišč na prebivalca (v 2019. 0,23 ha/preb., povprečje v celotni EU-28 v 2016. 0,35 ha/preb.). Na teh zemljiščih se pogosto prideluje krma za živali. V 2019. so se v Sloveniji na več kot polovici površine vseh njiv sejali žita in koruza za zrnje, na kar tretjini njiv pa zelena krma.
Letošnje leto je vreme s svojo muhavostjo motilo že prvi odkos travinja, nagaja tudi pri drugem. Spomladanske suše zadnja leta krojijo pridelek krme. Zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur trava hitro preide v generativno razvojno fazo, zato se pojavljajo zgodnji prvi odkosi in spravilo pridelka že v aprilu, kar ni utečena kmetijska praksa. Zaradi izjemne suše v prvi četrtini letošnjega leta so bili odkosi ponekod bolj skromni.
Zaradi plitvega koreninskega sistema rast in razvoj trav v sušnih razmerah prenehata. Šele po obilnem deževju in ohladitvah se začneta regeneracija in rast travinja. Kmetije, ki govedo pasejo, so ob pomanjkanju paše prisiljene preiti na zimski obrok in živali spet pustiti na pašo takrat, ko trava zraste. V praksi to pomeni dve zimski sezoni prehrane: treba je pridelati osnovno krmo za prehrano julija, avgusta, septembra in ponovno za zimsko sezono.
Obenem topli dnevi sprožajo močnejše izhlapevanje. Meteorološka vodna bilanca, ki nam pove razliko med količino padavin in izhlapelo vodo, za to obdobje kaže največji primanjkljaj v Beli krajini (58 mm) in Pomurju (Murska Sobota 54 mm), ima ga tudi podravska regija. V Beli krajini so razmere glede na običajne vrednosti meteorološke vodne bilance tega obdobja zelo suhe, drugod v omenjenih območjih pa suhe.
Pomanjkanje hranil
V času dozorevanja paprik in paradižnika tehnologi pogosto opozarjajo, da lahko pomanjkanje kalcija v pridelavi vrtnin povzroči precej težav. Te se predvsem kažejo na plodovkah, najpogosteje na papriki in paradižniku. Pomembno je opozoriti na ta problem, ko je za že oblikovane plodove še čas za rešitev.
Kalcij je pomembno rastlinsko hranilo, saj ima vlogo pri rasti in razvoju rastlin. Rastline imajo različno močno izraženo potrebo po tem mineralu. Težava je v tem, da je kalcij v tleh najpogosteje vezan v različnih netopnih oblikah in se velikokrat izpere. V takih primerih rastline hitro pokažejo znake pomanjkanja kalcija, zato je te dobro čim hitreje prepoznati in ukrepati pravi čas: ob pomanjkanju kalcija imajo rastline slabo začetno rast, pogosto so zgornji listi oveneli in lahko odmirajo, pogosto opazimo obledele liste in nekrotične pege, odmiranje oziroma gnilobo na muhi plodov. Pri večjem pomanjkanju lahko celo odmrejo cvetni poganjki in cvetovi odpadejo.
Kar 58 odstotkov ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi. FOTO: Alexander Fattal/Getty Images
V času intenzivne rasti in razvoja se pojavijo povečane potrebe po kalciju, zato ga je pri vzgoji plodovk nujno dodajati že preventivno. Prvo dognojevanje paprike in paradižnika je dobro začeti ob pojavu prvih plodov, drugič ob nadaljnji rasti plodov in tretjič v času prvega obarvanja in spremembe barve. Ker je kalcij v rastlini slabo mobilen, je v intenzivni pridelavi plodovk v rastlinjakih priporočljivo dognojevanje ponavljati tudi pozneje, saj je potreben za vse nadaljnje plodove. Pri kalcijevih gnojilih (v glavnem najdemo kalcij v foliarnih gnojilih) velja opozoriti, da je pred vsako uporabo dobro natančno prebrati priložena navodila za uporabo. V vročih poletnih dnevih je foliarno dodajanje kalcija treba opraviti v najbolj hladnem delu dneva.
Muhasto leto
Pridelovanje krme na travnikih in njivah je osnova za krmljenje domačih živali. Slovenija je na vrhu držav po zatravljenosti, vzrok je v humidnem podnebju, lastnostih tal, zelo razgibanem reliefu in tudi kmetovanju na višjih nadmorskih višinah. V Evropi so travniki namenjeni za pridelovanje krme za živali, košeni od dvakrat do sedemkrat, odvisno od gnojenja ter nadmorske višine.
Letošnje leto je vreme s svojo muhavostjo motilo že prvi odkos travinja, nagaja tudi pri drugem.
Po podatkih Statističnega urada Slovenije 58 odstotkov ozemlja Slovenije predstavljajo gozdovi, 24 kmetijska zemljišča. Slednja so lani obsegala skupaj skoraj 480.000 hektarjev; 58 odstotkov te površine so bili trajni travniki in pašniki, 36 njive, šest odstotkov pa trajni nasadi.
Slovenija ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami malo kmetijskih zemljišč na prebivalca (v 2019. 0,23 ha/preb., povprečje v celotni EU-28 v 2016. 0,35 ha/preb.). Na teh zemljiščih se pogosto prideluje krma za živali. V 2019. so se v Sloveniji na več kot polovici površine vseh njiv sejali žita in koruza za zrnje, na kar tretjini njiv pa zelena krma.
Letošnje leto je vreme s svojo muhavostjo motilo že prvi odkos travinja, nagaja tudi pri drugem. Spomladanske suše zadnja leta krojijo pridelek krme. Zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur trava hitro preide v generativno razvojno fazo, zato se pojavljajo zgodnji prvi odkosi in spravilo pridelka že v aprilu, kar ni utečena kmetijska praksa. Zaradi izjemne suše v prvi četrtini letošnjega leta so bili odkosi ponekod bolj skromni.
Če je Aleš (17. 7.) suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh.
Zaradi plitvega koreninskega sistema rast in razvoj trav v sušnih razmerah prenehata. Šele po obilnem deževju in ohladitvah se začneta regeneracija in rast travinja. Kmetije, ki govedo pasejo, so ob pomanjkanju paše prisiljene preiti na zimski obrok in živali spet pustiti na pašo takrat, ko trava zraste. V praksi to pomeni dve zimski sezoni prehrane: treba je pridelati osnovno krmo za prehrano julija, avgusta, septembra in ponovno za zimsko sezono.
