Kovanec na kovanec – igrača: tako otroke učite varčevanja
Starši želijo za svoje otroke najboljše. A to ne pomeni zasipati jih z najboljšimi oblačili in igračami. Veliko pomembneje jih je oborožiti z veščinami, ki jim bodo pomagale, da si zgradijo lepo, dobro življenje. In ena teh je nedvomno primerno ravnanje z denarjem, saj je ta vpet v tako rekoč vse vidike življenja. Kje živimo, kaj jemo, preživljanje prostega časa in počitnic, izobraževanje – nič ne gre brez njega, zato jih za vseživljenjsko popotnico že zgodaj začnite učiti ravnanja z denarjem in varčevanja.
Z denarjem se otroci srečajo, veliko preden sploh razumejo, koliko je vreden. Le stežka se uprejo kovancem, ki jih imamo v drobižnici ali jih odlagamo v lonček na polici, radi se igrajo trgovino, neznansko uživajo v monopoliju, sploh kadar si priborijo najbolj vredna ozemlja. Podobno radi bi tudi zapravljali, saj ob vsakem obisku trgovine vidijo vsaj eno, če ne tri stvari, ki bi jih nujno želeli imeti. A ker si verjetno ne želite vzgojiti zasvojenega potrošnika, jim poskušajte razložiti, da obisk trgovine ni vselej namenjen temu, da kupite igračo, in ga začnite spodbujati, da za nekaj, kar si res želi, začne varčevati. To zavedanje mu začnite vcepljati že v prvi šolski triadi, celo v vrtcu, najlažje ga v svet financ vpeljete s pomočjo žepnine. Ne govorimo o vrtoglavih zneskih, morda za začetek en evro na vsako njegovo dopolnjeno leto (na mesec), kar je dovolj, da bo začel dobivati občutek za denar. Ker pa moramo odrasli za denar hoditi v službo, naj si tudi otrok svojo žepnino prisluži, morda tako, da pospravi svojo sobo ali pomaga odnesti smeti. Ne nazadnje mora spoznati, da denar ne raste na drevesu.
Prvi korak
Prvi korak v svet varčevanja najlažje storimo s pomočjo hranilnika. Lahko ga kupite, čeprav lahko namesto metanja kovancev v prašička naš mali finančni mojster denar nalaga v navaden steklen kozarec (za vlaganje), kar je morda še bolje, saj lahko tako opazuje, kako njegov kupček narašča oziroma ob zapravljanju kopni. In ker si še ne predstavlja, kaj pomeni pet evrov, mu to vedno znova kažite v trgovini, ob nakupu vstopnice za kino, torej ob vsaki priložnosti. Seveda je vsako varčevanje vsaj v otroških očeh nesmiselno, če ne ve, čemu varčevati. Pomagajte mu izbrati (realen) cilj, denimo igračo, ki si jo že dlje želi. Lahko si zamisli bolj kratkoročen cilj, denimo tortica ali sladoled, ki ga plača s svojim denarjem! Nedvomno se bo ob tem počutil velik in odrasel.
Spodbudite otroka, da začne varčevati tudi na drugih področjih. Z elektriko z ugašanjem luči, ko gre iz sobe, da ugasne računalnik ali televizijo, ko jo neha uporabljati. Med ščetkanjem zob naj voda ne teče ves čas iz pipe. Dobre navade bo sčasoma ponotranjil, za trud pa ga lahko nagradite z dodatnim kovančkom – tako bo spoznal, da sta tudi voda in elektrika denar.