Buče - kraljice jeseni na krožnikih in v aranžmajih

Težko si predstavljamo jesen brez buč. Zdi se, da so povsod okoli nas: na njivah, v trgovinah, na verandah in tudi na krožnikih. Njihova privlačna oranžna barva turobni in deževni jeseni doda malce svetlobe, sladkast okus pa toplino. Če želimo naslednjo jesen uživati v bučah, bo treba počakati na pomlad, aprila jih bomo posejali v lončke, nato nekje konec maja sadike prestavili na prosto.

Iz manjših buč in dodatkov ustvarimo čudovito namizno dekoracijo.

A načrtov o lastnem bučnem nasadu ne delajmo prehitro, saj zanj potrebujemo veliko prostora. Za ena rastlino najmanj dva kvadratna metra, lahko tudi veliko več, odvisno od sorte. Njihovo zelenje se močno razraste in lahko hitro preplavi sosednje gredice s posevki, zato bo najbolje, če za sadike izberemo robove vrtičkov, saj bodo listi lahko mirno rasli po bližnjem travniku in ne bodo zavzemali dragocenega prostora na samih gredicah.

Lahko tudi na balkonu

Od tega, za kaj želimo buče uporabiti, je odvisna izbira sorte. Pri nas najbolj poznane jedilne so denimo buča špagetarica, muškatna buča, maslenka in hokaido. Zadnje pogosto uporabljamo za jesenske dekoracije, saj imajo precej trdo lupino, ki ne zgnije prehitro.

Hokaidka, kot ji ljubkovalno rečemo, je najbolj vlaknasta in najmanj sočna od jedilnih buč, je pa tudi najbolj nevtralnega okusa, zato jo lahko uporabljamo v kulinariki. Priporočljivo jo je najprej speči v pečici, da jo bomo lažje olupili. Maslena je po drugi strani zelo sladka in primerna za sladice, čatnije, džeme in podobno.

Buča špagetarica je ime dobila po špagetom podobnih vlaknih, ki nastanejo med kuhanjem. Tisti, ki pazijo na vnos ogljikovih hidratov in kalorij v telo, jo namesto testenin pogosto tudi zaužijejo. Lahko jo postrežemo kot prilogo mesnim jedem ali z omako, enako, kot bi običajne špagete. Špagetarico je zelo preprosto gojiti in zavzame tudi precej manj prostora kot druge, zato je primerna celo za večje cvetlične lonce na balkonu.

Najpogosteje iz njih pripravljamo juhe.

Na drugi strani spektra je muškatna buča, ki lahko, ko dozori, tehta celo 100 kilogramov, zato jo sadimo na njive, kjer je prostora veliko. Ker je tako velika, jo na prodajnih policah pogosto srečamo prepolovljeno oziroma narezano na še manjše kose. Iz nje pripravljamo celo vrsto jedi, od juh in omak do pirejev in sladic. Druge buče so praviloma neužitne in primerne za dekoracije ter aranžmaje.

Čudovite dekoracije

Ker na trg prihajajo vedno nova semena, predvsem iz tujine, med njimi pa so tako okrasne kot užitne buče, se hitro zmotimo in v veri, da se bomo jeseni sladkali, posejemo sorto, ki ni namenjena za prehrano. Da gre za okrasno bučo, lahko preverimo tako, da v usta vtaknemo košček ali z njim zgolj podrgnemo po jeziku. Če močno zagreni, to pomeni, da bo raje kot v lonec romala na okensko polico. Strah, da bi se ob okušanju zastrupili, je odveč, kajti buče niso gobe. Vendar pa s testiranjem ne pretiravajmo.

Z okrasnimi popestrimo balkone in verande, otroci so navdušeni nad rezljanjem strašljivih obrazov, kar je sicer značilno za noč čarovnic, praznik, ki je k nam prišel iz angleško govorečih dežel, zato mnogi nad njim vihajo nosove. Manjše razporedimo na večji pladenj, dodamo kakšno jabolko, oreh, vejico šipka, koruzni storž, suho sadje, sveče in podobno ter ustvarimo privlačen jesenski namizni okras.

Če bučo izdolbemo, vanjo izvrtamo večje kroge, pokrov pa z notranje strani natremo z mletim cimetom, klinčki in drugmi toplimi začimbami, nato pa na dno postavimo čajno svečko in jo prižgemo, dobimo povsem naraven osvežilec prostora.

​Izdolbena buča lahko služi kot vaza. Zunaj okrasne buče postavimo med lončke vresja, jesenskih aster, krizantem in drugega jesenskega cvetja ter ustvarimo razigrano toplino. Nekatere vrste lahko posušimo in iz njih izdelamo glasbila in ropotuljice, običajno za to uporabimo dolge okrasne buče, a pazimo, da med sušenjem ne zgnijejo.

Sušimo jih v zelo suhem prostoru, še bolje dobro zračnem in ne pretoplem. Da buče, ki vsebujejo zelo veliko vode, hitro napade plesen ali zgnijejo, je treba upoštevati tudi pri shranjevanju pridelka. Če jih bomo pospravili v hladen prostor s temperaturo okrog deset stopinj Celzija ter čim nižjo vlažnostjo zraka, ki nikakor ne sme preseči 80 odstotkov, bomo v njih lahko uživali vse do zgodnje pomladi.