Krasni enodnevni prvomajski potepi po domačih krajih
Kozjanski park – Žabja domačija
Kozjanski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Leži na stiku alpskega in panonskega sveta na vzhodu Slovenije med reko Sotlo in pogorjem Bohor.
Ponaša se z izjemno biotsko pestrostjo, zato je večji del parka uvrščen med območja Natura 2000. Tudi z vidika kulturnozgodovinske dediščine ne razočara, ena od zanimivosti v njem je Žabja domačija, ki je s prihodom pomladi in večjo aktivnostjo dvoživk znova odprla vrata.
Žabja domačija leži v osrčju Kozjanskega parka in obiskovalcem na enem mestu omogoča spoznavanje sveta dvoživk, hkrati je pomembna točka za ozaveščanje o pomenu zavarovanih območij narave in ohranjanja rastlinskih ter živalskih vrst.
Na njej je v idilični v leseni hiški s slamnato streho interaktivna razstava, ki prikazuje, kaj so dvoživke, zakaj so pomembne, koliko vrst poznamo, v katerih življenjskih okoljih jih najdemo, zakaj so ogrožene in zavarovane ter kako jim lahko pomagamo.
Z maketami naravnih velikosti so predstavljene vrste, ki domujejo v Kozjanskem parku in na bližnjih območjih Natura 2000, obiskovalci pa lahko tudi prisluhnejo njihovemu oglašanju.
Tik ob domačiji je ribnik Trebče, najpomembnejše mrestišče za dvoživke tega območja. Okoli ribnika vodi slikovita učna pot, kjer lahko obiskovalci s pomočjo informativnih tabel in strukturnih elementov spoznavajo življenjski prostor dvoživk ter sledijo njihovemu življenju čez leto.
Žabjo domačijo si lahko ogledate sami ali pod strokovnim vodstvom, v vsakem primeru boste z nje odšli z obogatenim znanjem o teh živalih.
Snežniški gozdovi – gozdna pristava Mašun
V samem osrčju snežniških gozdov leži gozdna pristava Mašun. Nekoč pretežno gozdarsko naselje razvaja z neokrnjeno naravo, je tudi eno od izhodišč za pohod na Snežnik.
Možnosti za preživljanje časa na gozdni pristavi je za pohodnike in kolesarje neskončno, med drugim se lahko podamo po gozdni učni poti, ki se začne tik ob tamkajšnjem gostišču. Gre za krožno, slaba dva kilometra dolgo učno pot z informativnimi tablami, ki opisujejo bogato zgodovino Mašuna ter tamkajšnje drevesne in živalske vrste.
Med drugim pripelje do razgledne točke, od koder se odpre čudovit pogled na Snežnik, do medvedjega brloga in zadnje postaje: logarske hiše in ostankov lovskega gradiča Schönburg na Mašunu.
Nasproti gradiča je ledenica z zvonikom, v kateri so nekdaj shranjevali živila, njena streha pa je povsem prekrita z mahom in travnim rastjem ter se dobesedno zlije z okolico.
Po obronku gozda se od tod vrnemo na izhodišče poti, ki je primerna za vsakogar, prehodimo jo lahko v supergah. Po sprehodu po učni poti namenimo pozornost Gozdni hiši Mašun, kjer je Zavod za gozdove Slovenije uredil stalno interaktivno razstavo Velike zveri in njihovi gozdovi.
Gostje lahko z vsemi čuti spoznavajo življenje velikih zveri v povezavi z drugimi organizmi, ki tvorijo gozdni ekosistem. Za ogled v njej postavljenih zbirk se moramo prej dogovoriti z Zavodom za gozdove Slovenije s sedežem v Postojni.
Javorca – cerkev Svetega duha v Javorci
Tolmin s svojo okolico ponuja številne možnosti za krajše ali daljše izlete. Ena od poti iz mesta ob Soči vodi proti Zatolminu in od tam naprej proti planini Polog in Javorci.
Do nje pelje ozka, a prevozna makadamska cesta, ki je nezahtevna tudi za pešačenje ali kolesarjenje. Po približno osmih kilometrih se od nje odcepi cesta proti Javorci. Zadnji del se strmo vzpne in pripelje do razgledne vzpetine, kjer kraljuje čudovita spominska cerkvica Svetega duha, posvečena padlim avstro-ogrskim vojakom med prvo svetovno vojno.
Cerkev se dviga nad sotesko v zgornjemu toku Tolminke in velja za najlepši pomnik prve svetovne vojne na ozemlju naše države.
Objekt je zasnoval dunajski slikar in scenograf Remigius Geyling, leta 1916 so ga zgradili avstro-ogrski vojaki, mojstri različnih obrti. Nad vhodom se dviga zvonik s sončno uro in grbom monarhije. Zunanjost krasijo tudi grbi dvajsetih dežel, ki so sestavljale Avstro-Ogrsko. V notranjosti je na hrastovih ploščah vžganih 2564 imen na okoliških bojiščih padlih vojakov.
Z razgledne terase ob cerkvi se odpira pogled na Tolminsko-Bohinjske gore. Izlet tako lahko podaljšamo in obiščemo katero od tamkajšnjih planin ali vrhov, ki se dvigajo nad dolino.
Kakor koli se odločimo, obiska Javorce zagotovo ne bomo obžalovali, saj vsakogar prevzame kot kulturnozgodovinski spomenik v osrčju čudovite narave.
