Krave in pastirji že na Veliki planini, sedežnica zaradi gradnje nove ne obratuje
Z junijem se je začela poletna sezona, na Veliko planino so se vrnili pastirji in krave, v soboto bodo tam pripravili že drugo delavnico Spoznavanje zdravilnih zelišč in njihove uporabe, v nedeljo pa ljubitelje planine vabijo na vodeni ogled po učni Poti po stopinjah pastirjev.
1912. so se pojavili prvi turni smučarji.
Ker v poletni sezoni dvosedežnica Šimnovec ne obratuje več zaradi gradnje nove, sodobne, ekološke in varnejše šestsedežnice, so v podjetju Velika planina pripravili nekaj nasvetov, da se boste na planino odpravili pripravljeni in ustrezno seznanjeni.
»Nihalka na Veliko planino vozi iz Kamniške Bistrice,« pravijo v podjetju Velika planina. »Parkirišče pod nihalko je brezplačno in je odprto 24 ur, vse dni v tednu. Nihalka obratuje po objavljenem voznem redu od jutra pa do poznih popoldanskih ur. Vozi vsake pol ure, ob večjem obisku še pogosteje. Vozovnice lahko kupite na blagajni nihalke ali prek spleta. Ko se vzpnemo z nihalko do zgornje postaje, smo na višini 1412 m. Pred obiskom Velike planine preverite vremenske razmere. V poletnih mesecih svetujemo, da se na planino odpravite v jutranjih urah, saj so v popoldanskih urah pogosta poslabšanja vremena oziroma popoldanske nevihte.«
Še sedem pastirskih selišč
Ker sedežnica od 24. maja 2023 ne obratuje zaradi gradnje nove, se boste morali od nihalke do gostilne Zeleni rob povzpeti peš. Čaka vas rahel vzpon, približno 30 do 40 minut hoje. Od nihalke pot nadaljujete naravnost po makadamski poti. Ko pridete do vznožja smučišča, lahko nadaljujete naprej po makadamski poti (zelene puščice – položnejša, malenkost daljša pot) ali pa se povzpnete po smučišču (rumene puščice – bolj strma pot). Gostilna Zeleni rob je na 1612 m nadmorske višine, tako da boste na tej poti premagali 200 metrov nadmorske višine. Pot je primerna tudi za kondicijsko manj pripravljene. Vsekakor pa je obvezna primerna pohodniška obutev.
Prva nihalka vas bo na planino popeljala že ob 8. uri, vozi vsake pol ure, zadnja nihalka pa v dolino pelje ob 18. uri.
Pot po stopinjah pastirjev na 11 točkah razodeva bogato naravno, kulturno in duhovno dediščino Velike planine. Ta edinstvena, skoraj 1000 hektarjev velika sredogorska kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah je eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta, kjer je v višinskem pasu med 1200 in 1666 m še vedno živih in delujočih sedem pastirskih selišč, prepoznavnih po značilni planinski arhitekturi. Poučna in zanimiva učna pot, ki vas popelje po Veliki planini, ima več vstopnih točk. Ena od vstopnih tabel z zemljevidom in točkami na učni poti je na spodnji postaji nihalke. Na poti – za obhod boste potrebovali okoli dve uri hoje – boste izvedeli marsikatero zanimivost o življenju na Veliki planini.
Vsaka od enajstih učnih tabel opisuje eno značilnost Velike planine, imenujejo pa se: Na vrhu, Pastirjev dan, Arhitektura, Vrtača velikanka, Prisluhni, Kamnita vrata, Rastje, Živali, Pripovedna bitja, Nebeškanje in Vetrnici. Poleg vstopne točke na spodnji postaji nihalke so vstopne točke tudi na zgornji postaji nihalke, zgornji postaji sedežnice, na poti na Sv. Primoža nad Kamnikom ter v Podvolovljeku. Obisk učne poti lahko prilagodite svojim potrebam in razpoložljivemu času.
Po vojni turizem
Do Velike planine nas pot popelje iz Kamnika ob šumeči Kamniški Bistrici, ki je speljala strugo ob mekinjski rečni polici ter ob poti pozdravlja naselja Godič, Stranje in Stahovica. Tu se znajdemo v stisnjenem koritu, kjer se stekajo doline Bistrice, Črne in Bistričice. Iz Stahovice vodi glavna pešpot, po kateri na pašnike Velike, Male in Gojške planine tudi gonijo živino. Že na začetku se pot vzpne in pelje skozi gozdove ter zaselek Prapretno mimo stare, v pozni gotiki povečane cerkve sv. Primoža in Felicijana (826 m), mojstrsko poslikane s poznogotskimi freskami, ter mimo gotske cerkve sv. Petra. Nato se pot dvigne na Sušave in čez Pasjo peč nad planino Kisovec (1200 m). Nekoliko više se gozd počasi redči in začenjajo se obširni pašniki Male, Gojške in Velike planine na nadmorski višini okoli 1500 metrov.
Arheološke najdbe nakazujejo nepretrgano, več kot triinpoltisočletno prisotnost človeka na tem območju, od srednjega veka naprej pa sledimo tudi materialnim dokazom o življenju s planino. Pred več kot sto leti se je kmetijski rabi prostora pridružila prostočasna: leta 1912 so se v koči Slovenskega planinskega društva pojavili prvi turni smučarji, leta 1930 se je začelo najemanje pastirskih koč (bajtarji), z gradnjo gondolske žičnice in smučarskih naprav ter počitniških naselij po drugi svetovni vojni pa se je na planini dokončno udomačil turizem.
V pastirski vasici vrata odpirajo tudi pastirski stanovi. Pri Gradiškovih vas bodo s kislim mlekom, ajdovimi žganci, sirom in drugimi domačimi dobrotami postregli vsak dan. Vsak dan je odprta tudi gostilna Zeleni rob, kjer pripravljajo jedi na žlico, skutne štruklje, klobase, kislo zelje, ajdove žgance in druge planinske dobrote.
