DAROVANA KRI
Krvodajalstvo za živali
Tako kot ljudje tudi živali preživetje nujno potrebujejo darovano kri.
Odpri galerijo
Živali lahko hudo zbolijo, se huje ponesrečijo ali zaradi katerega drugega razloga potrebujejo kri. Enako kot pri ljudeh se odvzeta tekočina zbira v vrečki z dodanim sredstvom proti strjevanju. Foto: Guliver/Getty Images
Krvodajalce se je do nedavnega iskalo po družabnih omrežjih in med prijatelji, zdaj pa je aktivna skupina Tačka daruje, ki deluje v okviru Veterinarske zbornice Slovenije. V Sloveniji nimamo krvodajalske banke, saj bi bila postavitev in vzdrževanje take ustanove visok strošek in bi še dodatno dvignila ceno transfuzije za pse in mačke. Projekt, ki je bil zasnovan v sodelovanju z veterinarji in veterinarsko zbornico, predstavlja bazo živali, ki so jih lastniki prostovoljno prijavili med krvodajalce. Razdeljena je po regijah, kar dodatno olajša iskanje krvodajalca v primeru urgence.
Za krvodajalce lastniki lahko prijavimo tako pse kot mačke. Psi morajo biti težki vsaj 25 kg in stari od enega do osem let. Za lažji odvzem krvi je zaželeno, da so mirni in neboječi, ni pa to pogoj, saj lahko žival po potrebi pred odvzemom krvi pomirimo. Za zagotavljanje varnosti darovane tekočine je priporočljivo, da so redno cepljeni proti steklini in kužnim boleznim ter redno zaščiteni pred paraziti. Priporočljivo je tudi, da krvodajalec ni nikoli prejel transfuzije.
Krvna skupina se tako pri ljudeh kot pri živalih razlikuje glede na prisotnost antigenov na površini krvne celice. Psi imajo več kot 12 krvnih skupin, ki se dedujejo neodvisno. Najbolj pomembna je DEA 1.1 (angleško Dog Erytrocyte Antigen – antigen eritrocita psa), ki se ga testira pred prejemom darovane krvi. Okoli 40 odstotkov psov je DEA-pozitivnih, kar pomeni, da antigen imajo, preostali pa so negativni, torej antigena nimajo.
Podobno kot pri ljudeh (Rh+ in Rh-) lahko DEA-negativen pes ob prejemu DEA-pozitivne krvi reagira s proizvodnjo protiteles proti darovani krvi, zaradi česar nastopi strjevanje krvi v žilah in pogin. DEA-pozitiven pes pa lahko prejme obe različici. Če potrebuje večkratni odmerek darovane krvi, je treba narediti podrobnejše teste, da se izognemo morebitnim komplikacijam.
Pri mačkah je situacija primerljiva z AB-sistemom pri človeku. Najpogostejša skupina pri njih je skupina A, redkejša B in izjemo redka AB. Mačke s skupino A imajo normalno prisotne antigene proti B in obratno, medtem ko jih tiste s skupino AB nimajo ne proti A ne proti B, kar pomeni, da lahko prejmejo katero koli kri. V nasprotju s človekom mačke nimajo skupine 0.
Mačke, ki so primerne za krvodajalstvo, morajo imeti vsaj štiri kilograme telesne teže, biti morajo v dobri kondiciji in izključno notranje, saj je možnost okužbe s tem minimalna. Biti morajo redne zaščitene proti notranjim in zunanjim zajedavcem ter testirane na FIV (mačji AIDS) in FeLV (virus mačje levkoze), ki se prenašata s krvjo. Zaželeno je, da so mirne, vendar se jih običajno pred odvzemom krvi pomiri, da se zmanjša vpliv stresne situacije.
Posvet, ali je žival primeren krvodajalec, lahko opravimo pri svojem veterinarju. Prijavimo se lahko sami prek spletnega obrazca na strani Tačka daruje, lahko pa nas prijavi tudi izbrani veterinar. V eni od ambulant, ki sodeluje v projektu, lahko nato žival brezplačno testiramo za krvno skupino in podatke vpišemo v bazo krvodajalcev.
Iz baze krvodajalcev se lahko žival kadar koli izpiše, lahko pa se status tudi zamrzne ob njeni daljši odsotnosti (selitev, dopust). To ni obvezno, je pa priporočljivo zaradi lažjega in hitrejšega iskanja primernega krvodajalca. Živali, ki presežejo starost idealnega krvodajalca, se v bazi primerno označi. Načeloma se teh ne kliče, razen ko je darovana kri nujno potrebna in ni drugega darovalca.
Ko je naša žival v bazi krvodajalcev, pomeni, da nas lahko pokličejo v primeru potrebe po krvi. Veterinar, ki pokliče in prosi za pomoč, nam da tudi podrobnejša navodila, kam in kako priti. Ob prihodu v ambulanto se krvodajalca klinično pregleda in po potrebi pomiri, nato pa se pobrije del vratu, saj odvzem krvi poteka iz vratne vene.
Enako kot pri ljudeh se odvzeta kri zbira v vrečki z dodanim sredstvom proti strjevanju. Žival se po odvzemu, če je bila pomirjena, zbudi, drugače pa se svetuje, da lastnik skupaj s psom počaka nekje v bližini še okoli 15 minut. Pregled, pomiritev in celoten postopek sta za psa ali mačko krvodajalca brezplačna.
*Urška Škufca je dr. vet. med.
Celotna mreža živalskih krvodajalcev temelji na prostovoljstvu, kar pomeni, da odvzeta kri ni plačana. Foto: Guliver/Getty Images
Za krvodajalce lastniki lahko prijavimo tako pse kot mačke. Psi morajo biti težki vsaj 25 kg in stari od enega do osem let. Za lažji odvzem krvi je zaželeno, da so mirni in neboječi, ni pa to pogoj, saj lahko žival po potrebi pred odvzemom krvi pomirimo. Za zagotavljanje varnosti darovane tekočine je priporočljivo, da so redno cepljeni proti steklini in kužnim boleznim ter redno zaščiteni pred paraziti. Priporočljivo je tudi, da krvodajalec ni nikoli prejel transfuzije.
Psi
Krvna skupina se tako pri ljudeh kot pri živalih razlikuje glede na prisotnost antigenov na površini krvne celice. Psi imajo več kot 12 krvnih skupin, ki se dedujejo neodvisno. Najbolj pomembna je DEA 1.1 (angleško Dog Erytrocyte Antigen – antigen eritrocita psa), ki se ga testira pred prejemom darovane krvi. Okoli 40 odstotkov psov je DEA-pozitivnih, kar pomeni, da antigen imajo, preostali pa so negativni, torej antigena nimajo.
Podobno kot pri ljudeh (Rh+ in Rh-) lahko DEA-negativen pes ob prejemu DEA-pozitivne krvi reagira s proizvodnjo protiteles proti darovani krvi, zaradi česar nastopi strjevanje krvi v žilah in pogin. DEA-pozitiven pes pa lahko prejme obe različici. Če potrebuje večkratni odmerek darovane krvi, je treba narediti podrobnejše teste, da se izognemo morebitnim komplikacijam.
Mačke
Pri mačkah je situacija primerljiva z AB-sistemom pri človeku. Najpogostejša skupina pri njih je skupina A, redkejša B in izjemo redka AB. Mačke s skupino A imajo normalno prisotne antigene proti B in obratno, medtem ko jih tiste s skupino AB nimajo ne proti A ne proti B, kar pomeni, da lahko prejmejo katero koli kri. V nasprotju s človekom mačke nimajo skupine 0.
Mačke, ki so primerne za krvodajalstvo, morajo imeti vsaj štiri kilograme telesne teže, biti morajo v dobri kondiciji in izključno notranje, saj je možnost okužbe s tem minimalna. Biti morajo redne zaščitene proti notranjim in zunanjim zajedavcem ter testirane na FIV (mačji AIDS) in FeLV (virus mačje levkoze), ki se prenašata s krvjo. Zaželeno je, da so mirne, vendar se jih običajno pred odvzemom krvi pomiri, da se zmanjša vpliv stresne situacije.
Kako postane krvodajalec?
Posvet, ali je žival primeren krvodajalec, lahko opravimo pri svojem veterinarju. Prijavimo se lahko sami prek spletnega obrazca na strani Tačka daruje, lahko pa nas prijavi tudi izbrani veterinar. V eni od ambulant, ki sodeluje v projektu, lahko nato žival brezplačno testiramo za krvno skupino in podatke vpišemo v bazo krvodajalcev.
Krvodajalce se je do nedavnega iskalo po družabnih omrežjih in med prijatelji, zdaj pa je aktivna skupina Tačka daruje, ki deluje v okviru Veterinarske zbornice Slovenije.
1
Za krvodajalce lastniki lahko prijavimo tako pse kot mačke, psi morajo biti težki vsaj 25 kg, mačke 4 kg.
2
V eni od ambulant, ki sodeluje v projektu, lahko žival brezplačno testiramo za krvno skupino in podatke vpišemo v bazo krvodajalcev.
3
Krvna skupina se tako pri ljudeh kot pri živalih razlikuje glede na prisotnost antigenov na površini krvne celice.
1
Za krvodajalce lastniki lahko prijavimo tako pse kot mačke, psi morajo biti težki vsaj 25 kg, mačke 4 kg.
2
V eni od ambulant, ki sodeluje v projektu, lahko žival brezplačno testiramo za krvno skupino in podatke vpišemo v bazo krvodajalcev.
3
Krvna skupina se tako pri ljudeh kot pri živalih razlikuje glede na prisotnost antigenov na površini krvne celice.
Iz baze krvodajalcev se lahko žival kadar koli izpiše, lahko pa se status tudi zamrzne ob njeni daljši odsotnosti (selitev, dopust). To ni obvezno, je pa priporočljivo zaradi lažjega in hitrejšega iskanja primernega krvodajalca. Živali, ki presežejo starost idealnega krvodajalca, se v bazi primerno označi. Načeloma se teh ne kliče, razen ko je darovana kri nujno potrebna in ni drugega darovalca.
Ko je nujna pomoč
Ko je naša žival v bazi krvodajalcev, pomeni, da nas lahko pokličejo v primeru potrebe po krvi. Veterinar, ki pokliče in prosi za pomoč, nam da tudi podrobnejša navodila, kam in kako priti. Ob prihodu v ambulanto se krvodajalca klinično pregleda in po potrebi pomiri, nato pa se pobrije del vratu, saj odvzem krvi poteka iz vratne vene.
Dobra volja lastnikovCelotna mreža živalskih krvodajalcev temelji na prostovoljstvu, kar pomeni, da odvzeta kri ni plačana. Prav tako ni problematično, če v času klica lastnik ne more pripeljati živali na odvzem iz različnih razlogov, saj se v tem primeru kliče naslednjega kandidata iz baze. Je pa zaželeno, da ko lastnik svoje živali noče več imeti v bazi, to sporoči, da se jo izbriše.
Enako kot pri ljudeh se odvzeta kri zbira v vrečki z dodanim sredstvom proti strjevanju. Žival se po odvzemu, če je bila pomirjena, zbudi, drugače pa se svetuje, da lastnik skupaj s psom počaka nekje v bližini še okoli 15 minut. Pregled, pomiritev in celoten postopek sta za psa ali mačko krvodajalca brezplačna.
*Urška Škufca je dr. vet. med.
