Kuga z dvojnim srcem

Novi ford kuga se ni spremenil samo navzven, temveč ponuja tudi osveženo izbiro pogonskih agregatov. Med na papirju zanimivejšimi je lahko priključni hibrid (PHEV), pri katerem je treba upoštevati dvoje: ob večji teži je njegova varčnost odvisna od načina uporabe in vožnje, v Sloveniji pa ne boste deležni nobenih subvencij ob nakupu.
 

Nevpadljivo večja

Nova kuga je s 4,6 metra dolžine pridobila nekaj centimetrov, a glavna je vendarle oblikovna sprememba, ki je pri tem športnem terencu precej zmehčala linije in ga na videz pomanjšala. Pričakovano je kabina dovolj prostorna, celo na zadnji klopi bi se trije utegnili počutiti prav dobro, če v sredini sedeči nima predolgih nog. Tla so ravna, a se tam v prostor za kolena zajeda sredinski predal. Prtljažnik je s 464 litri (slabih 40 litrov manj kot pri drugih kugah) še dovolj velik za ne pretirane potrebe, ima dvojno dno (tja smo shranili predvsem polnilne kable), prostornino pa je mogoče spreminjati tudi z vzdolžnim pomikom zadnje klopi. Bolj ali manj je neuporabno prekrivalo oziroma mreža nad prtljažnim prostorom, tako slabe rešitve že dolgo nisem videl.
 

Moči ne manjka

V tokratnem testnem avtomobilu je seveda v ospredju pogon, sestavljen iz 2,5-litrskega bencinskega štirivaljnika in električnega motorja. Skupaj zmoreta konkretnih 165 kW moči, a pričakovati zares velike zmogljivosti je pretirano – najbrž tudi zaradi uporabe brezstopenjskega menjalnika, ki sicer ni posebno moteč. Seveda pa kuga s to kombinacijo ne razočara med vsakdanjo vožnjo, ko brez težav premaguje vse vrste cest, pri tem pa suvereno požira ovinke. Dodatna teža akumulatorjev (približno 200 kilogramov), ki so v dnu vozila, vsekakor pomaga pri boljši legi na cesti, seveda pa je to težo nekako treba vedno znova voziti s seboj.
 

Zmerna poraba

In tu naletimo na glavni kavelj tudi tega priključnega hibrida. Tovarna obljublja povprečno porabo 1,4 litra na 100 kilometrov, a na to številko se v realnem življenju nikar ne zanašajte. Akumulator je s 14,4 kWh dovolj velik za približno 50 kilometrov vožnje na elektriko, potem pa je vse odvisno od tega, kaj in kako počnete z avtomobilom. Kugi v prid gre dejstvo, da tudi po po tem, ko je v njem električne energije že malo, začne delovati kot učinkovit običajen hibrid (spominja me na prvega hibridnega mondea), zato se boste še pogosto vozili zgolj z električnim motorjem (tudi, denimo, ob spustu na avtocesti). Običajna poraba med daljšo relacijsko vožnjo bo okrog pet litrov na sto kilometrov, če pa se boste na avtocesto podali s praznim akumulatorjem, računajte na približno sedem litrov na sto kilometrov. In, seveda, če se boste po mestu vozili s polnim akumulatorjem, porabe goriva ne bo (bo pa poraba elektrike).



Kugi štejem v minus, da je polnilnik izjemno počasen (zmore zgolj dobre tri kilovate), zato skoraj odsvetujem uporabo javnih polnilnic, ki omogočajo polnjenje z 11 ali celo 22 kW. Na domači vtičnici se bo akumulator brez težav napolnil čez noč (ali čez dan na službeni).
 

Prijeten voznikov prostor

Pri fordih vedno rad pohvalim voznikovo delovno okolje, ki je uporabna mešanica sodobnega in tradicionalnega. Tudi pri kugi ni nič drugače, vse je intuitivno in logično dostopno. Asistenčni sistemi delujejo dobro, omogočajo veliko prilagoditev, je pa res, da je bil radarski tempomat doplačan, prav tako sistem za zaznavanje mrtvega kota in električna pomoč pri odpiranju prtljažnih vrat. Žal priključni hibrid v opremi titanium nima led-žarometov, kar je precej nerazumljivo, sploh glede na ceno in, ne nazadnje, tudi za razred, v katerem je ta avtomobil. A pri Fordu smo tovrstnih lukenj v opremi že kar nekako vajeni.