Kuhinjska deska: steklena, lesena ali plastična?

Desko za rezanje uporabljate vsak dan. Na njej režete zelenjavo, sir, salamo, meso, tudi kruh. Skratka, je nepogrešljiv kuhinjski pripomoček, ki je na voljo v različnih materialih. Prisegate na leseno, plastično ali stekleno? Vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Pa poglejmo.

Plastična ni varnejša od lesene

Zaradi dejstva, da lesene ni priporočljivo prati v pomivalnem stroju, je večina prepričana, da na njej ostane več zdravju škodljivih bakterij in druge umazanije kot na plastični, ki ob tem vpija še manj tekočine. Vendar plastična deska ni do zdravja prijaznejša od lesene. Kajti kot je dokazalo več študij, med njimi tista strokovnjakov z univerze Michigan, so plastične deske sprva res varnejše in jih je lažje čistiti. A to velja le, dokler so povsem gladke in na njih ni zarez, ki se pojavijo sčasoma zaradi stika z nožem, v njih pa se začnejo kopičiti bakterije, ki jih je nemogoče uničiti, ne glede na to, ali desko pomivate strojno ali ročno.
Na drugi strani bakterije na lesenih deskah prehajajo globlje v porozni material, kjer se zaradi do njih neprijaznih razmer ne morejo razmnoževati ter na koncu odmrejo. Prav tako je lesena deska prijaznejša do nožev, saj ti ob rezanju na njej dlje ohranijo ostrino, je pa res, da med pripravo denimo svežega mesa vpije več sokov, ki ga to izloča.

Kaj pa deska iz stekla? Ta ni najboljša izbira iz dveh razlogov: rezanje hrane na njej je glasno in vsak rez odmeva po stanovanju, poleg tega se ob stiku z njo hitreje poškodujejo rezila nožev. Njeni edini prednosti sta enostavno čiščenje ter vzdrževanje, a po drugi strani hitreje zdrsne iz vlažnih rok.

Vsaj dve in redno čiščenje

Steklena deska je primerna za oblikovanje testa, izrezovanje keksov in podobno. Tako bodo pulti ob peki čistejši.
Na plastični je priporočljivo rezati meso, saj v njeno površino ne morejo pronicati sokovi tega živila. Jo pa je treba redno menjati, da se v zarezah ne bi nakopičilo preveč do zdravja neprijaznih bakteriji.

Lesena je idealna za rezanje kruha, sira, zelenjave, suhih mesnin, kuhanega mesa in podobnih živil.
Če prisegate na les, izberite deske iz tršega lesa, denimo javorjevega, hrastovega ali bambusovega, saj te zdržijo dlje.
Po vsaki uporabi jo dobro operite, in to na roke, in osušite, vsaj enkrat na mesec pa jo temeljito razkužite. Najenostavneje tako, da jo natrete s soljo, zdrgnete s polovico limone, splaknete in posušite. Učinkovita za razkuževanje je mešanica jedilne sode in alkoholnega kisa. S tako pripravljeno pasto premažite površino deske, počakajte nekaj minut, nato pa jo zdrgnite, splaknite in posušite.

Kadar na njej pripravljate živila z močnim vonjem – česen, čebulo, ribe in podobno –, se tega znebite tako, da jo poškropite z alkoholnim kisom, zdrgnete s polovico limone ali soljo, nato pa operete in posušite. Za dodatno zaščito jo občasno premažite z oljem, denimo orehovim, ki mu dodamo malo čebeljega voska, ali pa oljčnim.