Kuža se prilagodi lastniku

Da pasji ljubljenec pozitivno vpliva na človekovo razpoloženje, zdravje in počutje ter učinkovito pomaga odpravljati stres, ni nikakršna novost, strokovnjaki z univerze v Michiganu pa raziskujejo drugo plat odnosa med kužkom in gospodarjem. Kako pa ljudje vplivajo na živali? Ali lahko spremenijo njihov značaj, navade, razpoloženje? Vsekakor, ugotavljajo znanstveniki, a žal človek na psa večkrat prenese svoje slabe navade.

Družaben lastnik, družaben kuža

Mladički v vsak dom prinesejo toplino in veselje: še najmanj zainteresirani družinski člani se slej ko prej omehčajo in ogrejejo za prikupnega ljubljenčka. Toda zgolj začetna zagledanost in navdušenje ne zadostujeta. Pes potrebuje zdravo rutino in stanovitnost, poudarjajo strokovnjaki, zato sčasoma, ker je pač zelo prilagodljivo bitje, prevzame gospodarjeve navade in vedenjske vzorce. Na primer, če je naš kuža po naravi zelo živahen in dobrovoljen, nas bo nedvomno spodbujal k igri in gibanju, a še večja verjetnost je, da se bo slej ko prej vdal, in ker želi ugajati, bo prevzel naše vzorce in zmanjšal pričakovanja. Če je gospodar mnogo bolj umirjen kot njegov ljubljenec, je torej bolj verjetno, da se bo umiril kuža kakor razživel gospodar, ugotavljajo ameriški znanstveniki, ki tako potrjujejo, da so psi zelo dovzetni za občutja svojega človeškega prijatelja, ki so se mu pripravljeni povsem prilagoditi, tudi za ceno svojega lastnega veselja in vzgibov po dirjanju po parku.

Na univerzi v Michiganu so ugotovili tudi, da je stopnja družabnosti psa zelo odvisna od okolja, v katerem preživlja čas gospodar. Če je ta odprtega in prijaznega značaja, je pogosto obkrožen s prijatelji in z lahkoto sklepa nova poznanstva, bo tudi kuža verjetno dobrovoljen, družaben in vesel vsake nove pasje družbe, prav tako bo z veseljem sprejemal nove človeške prijatelje, ko bodo prišli na obisk. Velja seveda tudi obrnjeno, napet lastnik bo nedvomno svoj odnos do okolice prenesel na psa, ki bo prav tako vsakega prišleka obravnaval z nestrpnostjo in nejevoljo. Podobne izsledke študij so predstavili avstrijski znanstveniki z Dunaja, ki so še poudarili, da na psa najbolj vpliva oseba, ki je z njim največ časa preživela v obdobju mladiča; znanje, ki ga je kuža takrat osvojil, in navade, ki jih je utrdil, bo zelo težko spremenil, tudi če bi gospodar povsem spremenil svoje vedenjske vzorce ali če bi žival zamenjala lastnika. Pri študiji so upoštevali različne značajske lastnosti lastnikov in njihovih psov ter pri tem upoštevali tudi njihovo starost in pasmo ter življenjske okoliščine. Več sto psom, kolikor jih je sodelovalo pri obsežnem projektu, so v različnih razmerah merili srčni utrip, opazovali odzive ter analizirali slino, ki skriva ravni kortizola, stresnega hormona. Sklep raziskovalcev je enoten: psi in ljudje smo družabna bitja in občutno vplivamo drug na drugega. Toda vpliv človeka je, kot kaže, vendarle močnejši.