Labodi: ljubezen za vse življenje
Labodi imajo radi močvirja, plitva jezera in počasi tekoče čiste reke, po katerih elegantno drsijo; tudi leteti znajo, na kopnem delujejo nerodno.
Odpri galerijo
Iz grdega račka zraste čudovit ptič – o labodih govorijo številne legende in pravljice. To so največje in po mnenju mnogih najlepše in najbolj elegantne vodne ptice, deviško beli nežno lebdijo na gladini. V vodi so izjemno graciozni, na kopnem pa delujejo nerodno.
Trup laboda grbca (Cygnus olor), ki je ime dobil po črni grbi nad kljunom, je dolg okoli 80 cm, z vratom meri od 140 do 160 cm, razpon njegovih peruti pa sega od 200 do 240 cm. Njegovo perje je v celoti belo. Ima oranžno rdeč kljun s črno bazo, črne so tudi noge. Med plavanjem drži vrat navpično ali v obliki črke S.
Čeprav mnogi menijo, da ne zna leteti, to ni res. Ker je tako velik, se mora močno potruditi pri vzletu: dolgo teče in maha s krili, preden se končno dvigne v zrak. A ko se, lahko leti zelo hitro, do 90 kilometrov na uro; vedno z iztegnjenim vratom.
Rad ima močvirja, plitva jezera in počasi tekoče čiste reke. Labod grbec se hrani pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, nabira jih tako, da se s sprednjim delom telesa in iztegnjenim vratom potopi pod vodo, medtem ko zadnji del telesa gleda iz nje; na kopnem je tudi travo, občasno insekte. Spi lahko na kopnem, na eni nogi, ali v vodi. Ni prav nič plašen, prej nasprotno, rad priplava k obrežju, kjer ga ljudje nemalokrat hranijo s starim kruhom. Na splošno so prijazni, a imajo tudi agresivne trenutke, če se jim preveč približamo, radi sikajo in se šopirijo ter pokažejo, da jim to ni všeč. Pravijo, da si labodi zapomnijo, kdo je bil do njih prijazen in kdo ne. Tudi ugriznejo lahko, če lahko tako zapišemo, nimajo zob, a s čvrstim kljunom krepko in boleče uščipnejo.
Labodi so izjemno zvesti, samec in samica ostaneta skupaj vse življenje; ljubezenska igra in privrženost drug drugemu sta skorajda pojem romantike, strasti, večne ljubezni. Saj veste: ko zaljubljena laboda stakneta glavi, s telesi tvorita srce. Gnezdo, velik kup vodnega rastlinja, zgradijo na bregu tik ob vodi, starši ga skrbno varujejo pred vsiljivci. Samica znese 5–7 sivo-zelenih jajc in jih vali pet tednov, za mladiče skrbita oba. Mladi labodi so temni, šele po letu in pol postanejo snežno beli. Če je bila gnezditev uspešna, se par v isto gnezdo vrača leto za letom. Pri nas gnezdijo aprila in maja, opazujemo pa jih lahko vse leto.
Trup laboda grbca (Cygnus olor), ki je ime dobil po črni grbi nad kljunom, je dolg okoli 80 cm, z vratom meri od 140 do 160 cm, razpon njegovih peruti pa sega od 200 do 240 cm. Njegovo perje je v celoti belo. Ima oranžno rdeč kljun s črno bazo, črne so tudi noge. Med plavanjem drži vrat navpično ali v obliki črke S.
Čeprav mnogi menijo, da ne zna leteti, to ni res. Ker je tako velik, se mora močno potruditi pri vzletu: dolgo teče in maha s krili, preden se končno dvigne v zrak. A ko se, lahko leti zelo hitro, do 90 kilometrov na uro; vedno z iztegnjenim vratom.
Rad ima močvirja, plitva jezera in počasi tekoče čiste reke. Labod grbec se hrani pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, nabira jih tako, da se s sprednjim delom telesa in iztegnjenim vratom potopi pod vodo, medtem ko zadnji del telesa gleda iz nje; na kopnem je tudi travo, občasno insekte. Spi lahko na kopnem, na eni nogi, ali v vodi. Ni prav nič plašen, prej nasprotno, rad priplava k obrežju, kjer ga ljudje nemalokrat hranijo s starim kruhom. Na splošno so prijazni, a imajo tudi agresivne trenutke, če se jim preveč približamo, radi sikajo in se šopirijo ter pokažejo, da jim to ni všeč. Pravijo, da si labodi zapomnijo, kdo je bil do njih prijazen in kdo ne. Tudi ugriznejo lahko, če lahko tako zapišemo, nimajo zob, a s čvrstim kljunom krepko in boleče uščipnejo.
Mladi labodi so temni, šele po letu in pol postanejo snežno beli.
Labodi so izjemno zvesti, samec in samica ostaneta skupaj vse življenje; ljubezenska igra in privrženost drug drugemu sta skorajda pojem romantike, strasti, večne ljubezni. Saj veste: ko zaljubljena laboda stakneta glavi, s telesi tvorita srce. Gnezdo, velik kup vodnega rastlinja, zgradijo na bregu tik ob vodi, starši ga skrbno varujejo pred vsiljivci. Samica znese 5–7 sivo-zelenih jajc in jih vali pet tednov, za mladiče skrbita oba. Mladi labodi so temni, šele po letu in pol postanejo snežno beli. Če je bila gnezditev uspešna, se par v isto gnezdo vrača leto za letom. Pri nas gnezdijo aprila in maja, opazujemo pa jih lahko vse leto.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Profesionalec