Lačni gostje si kar sami kuhajo jajca

V britanski zajtrkovalnici Eggs & Bread cafe v Walthamstowu v vzhodnem Londonu obiskovalcem za hrano in pijačo ni treba odšteti niti centa, če se jim zdi, da si tega ne morejo privoščiti. Na mizi ni menijev, nimajo niti natakarjev. Gostje so povabljeni, naj si sami skuhajo jajce in opečejo kose kruha v posebnem kotičku z opekači in kuhalniki. Zajtrk je zastonj za vsakogar, ne glede na to, koliko kdo zasluži. »Vse skupaj je preprosto: če ljudje želijo prispevati, to lahko storijo anonimno. Nočemo delati razlik med tistimi, ki lahko, in tistimi, ki ne morejo plačati,« pravi 39-letni ustanovitelj nenavadne kavarne Guy Wilson. Odprl jo je septembra lani, za zdaj deluje le polovični delovni čas. »Bistvo naše kavarne je, da lahko vsakdo, ki to želi, tukaj pozajtrkuje. Nikoli ne bomo izvedeli, koliko ljudje prispevajo za hrano, veseli smo vsakogar, ki pride k nam in se naje. Ne zanima me, ali ste bankir, milijonar ali brezdomec. Vsi imajo enake pravice.«



Meni je precej preprost: kuhana jajca, toast in kaša, pomarančni sok, čaj in kava. V zajtrkovalnici veljajo posebna pravila, denimo da nihče ne sme sebično imeti mize samo zase, pač pa naj dovoli prisesti drugim.

Odpre se ob sedmih zjutraj. Prvi obiskovalci so običajno zaposleni, ki se jim mudi na delo v središče prestolnice, pa tudi brezdomci, ki se po noči, preživeti na ulici, k njim zatečejo pod streho. Zares živahno postane ob osmih, ko se tam z mamami ustavijo številni osnovnošolci iz bližnje šole, ki se jim zdi imenitno, da lahko sami skuhajo jajca. Mame z otroki večinoma puščajo v lokalu od 1 do dva evra, tamkajšnji zajtrki pa so jim všeč, ker so dobrodelni, saj s svojim prispevkom zagotovijo zajtrke tudi tistim, ki si jih ne morejo privoščiti, poleg tega tako prihranijo čas. V kavarni so dobrodošli pasji lastniki skupaj s svojimi ljubljenčki. Radi jo obiščejo tudi gostje, ki nimajo finančnih težav in ob enem obisku prispevajo celo po 10 evrov. »Ko pridem sem, sem res srečna. Počutim se kot majhen otrok. Mislim, da je obiskovanje takšnih prostorov za ljudi terapevtsko,« je povedala otroška klinična psihologinja Andrea Santo.

Kljub nekaterim bolj darežljivim donatorjem pa zajtrkovalnica trenutno dela z izgubo. A lastnik je optimističen. »Odprti smo šele devet mesecev. Naš cilj je, da bi postali samozadostni v enem ali dveh letih,« pravi.