Le skopo o e-skirojih

Z lepim vremenom se začenja sezona uporabe koles, skirojev, rolk in podobnih prevoznih sredstev ter njihovih električnih različic. Pričakovati je, da bo v prihodnjih mesecih vendarle sprejeta novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki določa pogoje uporabe novih oblik mikromobilnosti. A skrb za varnost je še vedno odvisna samo od uporabnikov.

Zakonski okvir, ki bi določil, kje in kako se lahko vključujejo v promet uporabniki električnih posebnih prevoznih sredstev, ki ga je vlada konec lanskega leta poslala v parlament in je zdaj v drugem branju, je bil dolgo pričakovan. K ureditvi področja je pozivala tudi policija, saj je pristojno ministrstvo zagovarjalo stališče, da vožnja z e-skiroji in podobnimi napravami ni dovoljena, dokler ne bo sprejeta ustrezna zakonodaja, hkrati pa se število uporabnikov hitro povečuje. Mnenje policije je bilo, da absolutna prepoved zaradi množične uporabe ni realna. Že leta 2017, ko je priljubljenost teh naprav šele dobila zagon, je statistični urad poročal o voznem parku skoraj 10.000 e-skirojev in rolk.
 

Po pločniku s hitrostjo pešcev

Predlog novele zakona o pravilih cestnega prometa tovrstne naprave uvršča med električna posebna prevozna sredstva, uporabljati pa jih smejo starejši od 14 let. V cestnem prometu bo dovoljena uporaba tistih, ki dosežejo hitrost največ 25 kilometrov na uro, in če bo predlog potrjen, bo globa za kršenje tega pravila 500 evrov. Z njimi se bomo lahko vozili po kolesarskih površinah oziroma po površinah za pešce, kjer teh ni, pa po desnem robu vozišča ceste v naseljih, če je največja dovoljena hitrost vožnje omejena na 50 kilometrov na uro.

Na vozišče ne smejo vozila, ki nimajo krmila, na primer e-rolka in hoverboard. Natančnejših pravil vožnje zakonodaja ne določa, razen da morajo uporabniki električnih posebnih prevoznih sredstev hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Kjer si jih delijo s pešci in kolesarji, na primer na mestnih trgih, je edino pravilo, da hodečih ne smejo ogrožati, na pločnikih in podobnih površinah pa lahko pospešijo največ do hitrosti, s katero hodijo pešci. Predvidena globa za ta prekršek je 80 evrov, medtem ko je za telefoniranje med vožnjo zagrožena kazen 120 evrov.



Na vozilu je prepovedano voziti druge osebe, prav tako z njim ne smemo ničesar porivati ali vleči. Zakon ponoči in ob zmanjšani vidljivosti predpisuje uporabo sprednjega žarometa z belo svetlobo in pozicijske rdeče lučke zadaj, na straneh pa bočne odsevnike. Za uporabnike do 18. leta starosti je predpisana uporaba kolesarske čelade, kršitelji bodo dobili položnico za 120 evrov. V AMZS ob tem navajajo, da bi bilo smiselno v zakonodajo po vzoru Nemčije vpeljati obveznost zavarovanja skirojev. Tam morajo biti opremljeni z dvema neodvisnima zavorama, tehnično ustreznost pa mora potrditi urad za motorna vozila.
 

Čelado na glavo

V AMZS uporabnike e-skirojev na začetku sezone opozarjajo na pazljivost zaradi peska na voziščih, dokler jih po končani zimi javne službe ne očistijo. Med vožnjo je treba paziti tudi na neravnine in robnike, udarne jame in druge poškodbe, »kar je težava zlasti za tista prevozna sredstva, ki imajo manjša kolesca ali pa so ta iz tršega materiala«, svetujejo. Pred vožnjo preverimo tehnično stanje vozila, si nadenemo čelado in se primerno obujemo. Med zavijanjem z roko nakažemo smer, na prehodu za pešce pa skiro potiskamo ob sebi.



Ob vse večji razširjenosti skirojev je tudi več poškodb, marsikdaj so hude. V ljubljanskem kliničnem centru so lani sprejeli skoraj polovico več poškodovanih kot leta 2018. Med pogostejšimi so različni zlomi, površinske poškodbe in rane – pogosto tudi na glavi. Obravnavali so tudi poškodbo očesnega zrkla, multiplo poškodbo možganov in več pretresov, poškodbo in hematom pljuč, zlome hrbtenice. V izolski bolnišnici so na primer zdravili 63-letnika s hudimi poškodbami obraznih kosti, možganov in zgornjih okončin.