ŽARNICE
Ledice porabijo manj energije
Kaj pomenijo oznake na sijalkah in kako izbrati pravo; navadne žarnice so odšle v pokoj, kupimo lahko neonke, varčne sijalke in led-diode.
Odpri galerijo
Ledica z nabojem oziroma sediščem GU10 FOTO: Vincenzo De Bernardo / Shutterstock
Ko se v trgovini znajdemo na oddelku svetil, ker nam je v dnevni sobi ali v kuhinjski napi pregorela žarnica, in bi radi kupili novo, se lahko močno zaplete, če nismo s seboj vzeli pregorele: kategorij in tipov sijalk je tako rekoč neskončno.
Tokrat bomo poskušali poenostavljeno povedati, katere so najpogostejše, ki jih potrebujemo doma, kakšne oznake nosijo in kako močno led-sijalko kupiti namesto stare 60-vatne žarnice.
Za uvod pojasnimo nekaj pojmov. Pred desetletji smo poznali zgolj besedo žarnica, ki je predstavljala klasično žarnico, ki jo je pred več kot sto leti izumil ameriški fizik Thomas Alva Edison in je sestavljena iz medeninastega grla z navojem in steklene bučke, kjer je napeljana žarilna nitka, ki ob električnem toku zažari pri 2500 °C. Žarnica je preprosta, njena proizvodnja je poceni, oblika se tako rekoč stoletje ni spreminjala.
Ker pa je energijsko zelo neučinkovita, saj za razsvetljevanje prostora izkoristi le 10 odstotkov dovedene energije, hkrati je njena življenjska doba precej krajša od led- ali varčnih sijalk, smo jo po direktivi EU opustili. Oblika in velikost grla z navojem pa sta se ohranili. Običajna klasična žarnica je imela praviloma grlo z navojem z oznako E27, kar pomeni Edison 27 mm. Toliko namreč meri najširši kovinski del žarnice v premeru.
Druga najpogostejša v našem domu je manjša sijalka z navojem z oznako E14 v obliki svečnega plamena, ki jo pogosto najdemo v napah, nočnih lučkah, namiznih pisarniških svetilkah in starejših lestencih.
Omenjena tipa sta najpogostejša, čeprav imamo v kategoriji E kar 10 možnosti, od E5 do največje industrijske sijalke E40.
Naslednji tip pogosto uporabljenih sijalk so tiste tipa G, kar pomeni glass, steklo, in imajo grlo z dvema zatičema. Manjšo prepoznamo po dveh zatičih, na koncu odebeljenih, ki ju pritrdimo v svetilo tako, da zatiča namestimo v luknji in obrnemo, zaklenemo v smeri urnega kazalca. Pri nas so najpogostejši GU10, GU9 in male sijalke GU5,3 in G4 z dvema miniaturnima rinkama oziroma dvema špicama, ki ju le vtaknemo v svetilo.
Danes še lahko kupimo in uporabljamo halogenske žarnice, fluorescentne sijalke, ki jim pogovorno pravimo neonke, in varčne sijalke, ki svetlobo oddajajo s sevanjem in ne z žarenjem. Slednje imajo ali belo stekleno bučo ali pa tanko zavito stekleno cev. Vse počasi izrivajo led-diode oziroma led-sijalke, ki jim pogovorno pravimo kar ledice, in so najnovejša pridobitev osvetlitvene tehnologije. Njihova življenjska doba je vsaj trikrat daljša od navadnih žarnic, hkrati porabijo petkrat manj energije za enako osvetlitev.
In tu mi neuki postanemo zmedeni, saj ne vemo, kako močno led-žarnico naj kupimo, da bo prostor osvetljevala enako kot naša stara 60-vatna žarnica. Stvar je fizikalno precej bolj zapletena. Pred očmi se nam mešajo enote vat (W), lumen (lm), kandela (cd) pa še katera. Toda vati označujejo moč električne energije, lumni moč svetlobe, kandela pa osvetljenost nekega telesa. In kaj zdaj? Zmeda je nastala, ker ledica ali neonka porabita za enako količino oddane svetlobe precej manj energije.
Denimo 7W ledica sveti tako kot 60W stara žarnica in bo ustvarila 800 lumnov svetlobe, a porabila sedemkrat manj energije. Če bomo kupili 9W ledico, nam bo svetila kot 60- ali 70W stara žarnica s 1100 lumni. Razmerja variirajo, a za orientacijo v trgovini naj nam bo pretvornik recimo šest, pa ne bomo prav dosti zgrešili. K sreči je na embalaži sijalk pretvorba pogosto že zapisana.
Sijalke z različnimi tipi grl FOTO: Guliver/Getty Images
Tokrat bomo poskušali poenostavljeno povedati, katere so najpogostejše, ki jih potrebujemo doma, kakšne oznake nosijo in kako močno led-sijalko kupiti namesto stare 60-vatne žarnice.
E kot Edison, G kot Glass
Za uvod pojasnimo nekaj pojmov. Pred desetletji smo poznali zgolj besedo žarnica, ki je predstavljala klasično žarnico, ki jo je pred več kot sto leti izumil ameriški fizik Thomas Alva Edison in je sestavljena iz medeninastega grla z navojem in steklene bučke, kjer je napeljana žarilna nitka, ki ob električnem toku zažari pri 2500 °C. Žarnica je preprosta, njena proizvodnja je poceni, oblika se tako rekoč stoletje ni spreminjala.
Staro žarnico z navojem E27 privijemo previdno. FOTO: Guliver/Getty Images
Ker pa je energijsko zelo neučinkovita, saj za razsvetljevanje prostora izkoristi le 10 odstotkov dovedene energije, hkrati je njena življenjska doba precej krajša od led- ali varčnih sijalk, smo jo po direktivi EU opustili. Oblika in velikost grla z navojem pa sta se ohranili. Običajna klasična žarnica je imela praviloma grlo z navojem z oznako E27, kar pomeni Edison 27 mm. Toliko namreč meri najširši kovinski del žarnice v premeru.
Druga najpogostejša v našem domu je manjša sijalka z navojem z oznako E14 v obliki svečnega plamena, ki jo pogosto najdemo v napah, nočnih lučkah, namiznih pisarniških svetilkah in starejših lestencih.
Vati označujejo moč električne energije, lumni moč svetlobe, kandela pa osvetljenost nekega telesa.
Omenjena tipa sta najpogostejša, čeprav imamo v kategoriji E kar 10 možnosti, od E5 do največje industrijske sijalke E40.
Naslednji tip pogosto uporabljenih sijalk so tiste tipa G, kar pomeni glass, steklo, in imajo grlo z dvema zatičema. Manjšo prepoznamo po dveh zatičih, na koncu odebeljenih, ki ju pritrdimo v svetilo tako, da zatiča namestimo v luknji in obrnemo, zaklenemo v smeri urnega kazalca. Pri nas so najpogostejši GU10, GU9 in male sijalke GU5,3 in G4 z dvema miniaturnima rinkama oziroma dvema špicama, ki ju le vtaknemo v svetilo.
Vati, lumni in še kaj
Danes še lahko kupimo in uporabljamo halogenske žarnice, fluorescentne sijalke, ki jim pogovorno pravimo neonke, in varčne sijalke, ki svetlobo oddajajo s sevanjem in ne z žarenjem. Slednje imajo ali belo stekleno bučo ali pa tanko zavito stekleno cev. Vse počasi izrivajo led-diode oziroma led-sijalke, ki jim pogovorno pravimo kar ledice, in so najnovejša pridobitev osvetlitvene tehnologije. Njihova življenjska doba je vsaj trikrat daljša od navadnih žarnic, hkrati porabijo petkrat manj energije za enako osvetlitev.
Če oznak ni, število vatov (W) množimo s šest ali sedem in dobimo moč žarnice po starem. FOTO: Jaroslav Jankovič
In tu mi neuki postanemo zmedeni, saj ne vemo, kako močno led-žarnico naj kupimo, da bo prostor osvetljevala enako kot naša stara 60-vatna žarnica. Stvar je fizikalno precej bolj zapletena. Pred očmi se nam mešajo enote vat (W), lumen (lm), kandela (cd) pa še katera. Toda vati označujejo moč električne energije, lumni moč svetlobe, kandela pa osvetljenost nekega telesa. In kaj zdaj? Zmeda je nastala, ker ledica ali neonka porabita za enako količino oddane svetlobe precej manj energije.
Življenjska doba led-diod je vsaj trikrat daljša od navadnih žarnic.
Denimo 7W ledica sveti tako kot 60W stara žarnica in bo ustvarila 800 lumnov svetlobe, a porabila sedemkrat manj energije. Če bomo kupili 9W ledico, nam bo svetila kot 60- ali 70W stara žarnica s 1100 lumni. Razmerja variirajo, a za orientacijo v trgovini naj nam bo pretvornik recimo šest, pa ne bomo prav dosti zgrešili. K sreči je na embalaži sijalk pretvorba pogosto že zapisana.
