Lepa, koristna in prijetnega okusa

Kapucinka je nežna rastlina s čudovitimi oranžnimi, rumenimi ali rdečimi cvetovi, ki jo sejemo spomladi, lahko že aprila, če je bolj hladna pomlad, kakor letošnja, pa raje počakajmo do sredine maja, po starih navadah je veljalo, da je najboljši čas po treh ledenih možeh. Sadike lahko vzgojimo že prej v zaprtem prostoru in jih na pomlad le presadimo na prosto. Čeprav je enoletnica, jo bo najbrž treba sejati le prvo leto, potem pa se bo razmnoževala kar sama, če bomo le pustili, da seme pade na tla. Sejemo po tri semena skupaj, najbolje povprek po vrtu, da bodo imele vse rastline čim več koristi, vrt pa bo lepo pisan.

Za družbo krompirju, fižolu …

Posejmo jo predvsem za družbo paradižniku, fižolu, krompirju, jajčevcem in zelju, med okrasnimi rastlinami pa vrtnicam. Lepa kapucinka namreč odvrača vrsto škodljivcev, listne in krvave uši, mravlje, gosenice, polže in menda celo miši.

Zaradi teh lastnosti je nepogrešljiva zlasti na ekološkem vrtu, kjer ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev. Iz kapucinke pripravimo učinkovit pripravek, ki deluje proti ušem, gosenicam, bolhaču in koloradskemu hrošču: pest ali dve cvetov in listov prelijemo z litrom vrele vode in pustimo stati okoli 15 minut. Precedimo in z nerazredčenim pripravkom pršimo ogrožene rastline.

Iz južnoameriških pragozdov

Lepa in razkošna rastlina izhaja iz južnoameriških pragozdov. V Evropo so jo iz Peruja pripeljali v 16. stoletju, vrtnarji pa so kmalu ugotovili, da ni le okrasna rastlina, temveč užitna in zdravilna. Njeno ime pomeni rdeči cvet Peruja, poznamo pa jo tudi pod imeni indijska ali mehiška kreša in kapucinska kreša, saj ima nežen, rahlo pikanten okus.

Seme bo vzkalilo po dveh do treh tednih, rastlina pa zraste do trideset centimetrov visoko. Tudi v širino potrebuje precej prostora, celo kvadratni meter ali dva. Vzcvetela bo junija in vztrajala do prve jesenske slane, takrat bo z njo konec, saj je občutljiva za mraz. Sejemo jo lahko kjer koli, najraje ima sončne lege, v senci bo slabše cvetela. Ker naredi veliko zelene mase, jo lahko uporabljamo tudi za zeleno gnojenje. Rastline, ki jih vkopljemo v zemljo, bodo poleg tega, da bodo naredile humus, prst razkužile, delujejo pa tudi proti škodljivcem v tleh, na primer polžem in strunam.

Kot dodatek k zeleni solati

Prav lepo bo uspevala v koritih na balkonu ali terasi, zelo atraktivno bo rasla v obešankah. Pri tem pazimo, da je v posodi ne kombiniramo z rastlinami, ki potrebujejo veliko vode in gnojil.

Kapucinka je užitna, zaradi videza pa primerna tudi za okrasitev jedi. Listi in cvetovi so še posebno dober dodatek zeleni ali paradižnikovi solati, dajemo jih lahko v sendviče ali iz njih pripravimo okusne skutne namaze. Kapucinke imajo prav poseben vonj, okus pa spominja na redkvico, rukolo in krešo, prav prijetno pikanten je, bi lahko rekli, užitni so tako listi kot cvetovi. Iz listov kapucinke in krompirja na primer pripravimo dobro juho.

Tako cvetove kot liste nabiramo tik pred uporabo, saj hitro ovenijo.