JAJČEVCI
Lepotec z vijoličnimi cvetovi
Podobno kot preostale plodovke jajčevce vzgajamo iz sadik, ki jih na prosto posadimo v drugi polovici maja; potrebujejo veliko vlage, zato jih je treba v suši obilno zalivati.
Odpri galerijo
Poznamo raznobarvne sorte, temno vijolične, črtaste in povsem bele. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Jajčevce pri nas bolj množično gojimo šele v zadnjih letih, izkušnje pa kažejo, da v dobrih razmerah odlično uspevajo. Ker gre za rastlino toplega podnebja, za uspešno rast potrebuje dokaj visoke temperature in dovolj vlage, če k temu prištejemo še z organskimi snovmi bogata tla, pa imamo recept za dober pridelek.
Jajčevec je sicer trajnica, vendar ga pri nas gojimo kot enoletnico, zime na prostem namreč ne bi preživel. Grmičasta rastlina z dlakavimi listi in steblom razvije lepe vijolične cvetove, iz katerih zrastejo plodovi različnih oblik, najpogosteje so podolgovati. Plodovi so v bistvu jagode, ki dosežejo velikost tudi do trideset centimetrov, so gladki in večina bleščeče temno vijolične barve, poznamo pa tudi črtaste, rožnate in rumene ter bele različice.
Namenimo jim dobro osončeno gredo, zemlja naj bo bogata, pognojena s kompostom, gnojem ali kupljenimi organskimi gnojili. Med rastjo jih po potrebi dognojujemo, fosfor vzpodbuja nastajanje cvetov, ko se oblikujejo plodovi, pa se poveča potreba po kaliju. Zalivamo z domačim pripravkom iz kopriv in gabeza.
Potrebujejo veliko prostora za rast, zato naj bo razdalja med sadikami 80 centimetrov, med vrsticami pa 60. Ne pozabimo na namakanje, saj brez vlage ne bo pridelka. Če rastlina nima dovolj vode, bodo cvetovi odpadli, plodovi pa se bodo slabo razvili. Za vlago poskrbimo še z zastirko, ki bo hkrati hranila zemljo, med jajčevce pa lahko sadimo tudi nekatere nizke rastline, ki pokrijejo zemljo, na primer plazečo špinačo ali solato.
Pri sajenju upoštevajmo kolobar in dobre sosede.
Pomembno je, da ne sadimo na grede, kjer so poprej rasle plodovke, med dobre sosede štejemo zlasti zelje, grah, fižol in bob, dobro jim bo dela družba žametnice, ognjiča in kapucinke. Nikakor ga ne sadimo skupaj s paradižnikom ali krompirjem. Nasploh jih ne sadimo z visokimi rastlinami, s katerimi bi si kradli svetlobo.
Za bolezni ni pretirano občutljiv, ga pa rad napade koloradski hrošč.
Jajčevec je grmičasta rastlina, nekatere vrste potrebujejo oporo, odvisno od velikosti in razvejanosti. Obliko in višino grmička lahko sami nadzorujemo, tako da odščipnemo vrh. Plodovi bodo dozoreli avgusta in septembra, pobiramo jih tako, da jih odrežemo, da ne poškodujemo rastlin. Zrelost ocenimo tako, da plod narahlo stisnemo s prsti: če se naredi vdolbinica, ga lahko poberemo.
Poznamo raznobarvne sorte, temno vijolične, črtaste in povsem bele. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Jajčevec je sicer trajnica, vendar ga pri nas gojimo kot enoletnico, zime na prostem namreč ne bi preživel. Grmičasta rastlina z dlakavimi listi in steblom razvije lepe vijolične cvetove, iz katerih zrastejo plodovi različnih oblik, najpogosteje so podolgovati. Plodovi so v bistvu jagode, ki dosežejo velikost tudi do trideset centimetrov, so gladki in večina bleščeče temno vijolične barve, poznamo pa tudi črtaste, rožnate in rumene ter bele različice.
Jajčevci so se že kar udomačili na naših vrtovih.
Namenimo jim dobro osončeno gredo, zemlja naj bo bogata, pognojena s kompostom, gnojem ali kupljenimi organskimi gnojili. Med rastjo jih po potrebi dognojujemo, fosfor vzpodbuja nastajanje cvetov, ko se oblikujejo plodovi, pa se poveča potreba po kaliju. Zalivamo z domačim pripravkom iz kopriv in gabeza.
Da bi plodovi čim dlje ohranili svežino, jih odrežemo z 2 ali 3 centimetre dolgim pecljem.
Potrebujejo veliko prostora za rast, zato naj bo razdalja med sadikami 80 centimetrov, med vrsticami pa 60. Ne pozabimo na namakanje, saj brez vlage ne bo pridelka. Če rastlina nima dovolj vode, bodo cvetovi odpadli, plodovi pa se bodo slabo razvili. Za vlago poskrbimo še z zastirko, ki bo hkrati hranila zemljo, med jajčevce pa lahko sadimo tudi nekatere nizke rastline, ki pokrijejo zemljo, na primer plazečo špinačo ali solato.
Pri sajenju upoštevajmo kolobar in dobre sosede.
Pomembno je, da ne sadimo na grede, kjer so poprej rasle plodovke, med dobre sosede štejemo zlasti zelje, grah, fižol in bob, dobro jim bo dela družba žametnice, ognjiča in kapucinke. Nikakor ga ne sadimo skupaj s paradižnikom ali krompirjem. Nasploh jih ne sadimo z visokimi rastlinami, s katerimi bi si kradli svetlobo.
Ker je jajčevec tropska rastlina, potrebuje toplo vreme in veliko vlage.
Za bolezni ni pretirano občutljiv, ga pa rad napade koloradski hrošč.
Jajčevec je grmičasta rastlina, nekatere vrste potrebujejo oporo, odvisno od velikosti in razvejanosti. Obliko in višino grmička lahko sami nadzorujemo, tako da odščipnemo vrh. Plodovi bodo dozoreli avgusta in septembra, pobiramo jih tako, da jih odrežemo, da ne poškodujemo rastlin. Zrelost ocenimo tako, da plod narahlo stisnemo s prsti: če se naredi vdolbinica, ga lahko poberemo.
