Leto dni po smrti Franza Kafke je deklica našla skrivno pismo: v njem je pisalo tole

Tokrat vam prinašamo zanimivo anekdoto o slavnem češko-avstrijskem pisatelju Franzu Kafki (1883–1924) in dekletcu, ki je v parku izgubilo svojo igračo – punčko. Naj vam bo zgodba v navdih.

Anekdota s sporočilom, ki bi si ga morali zapomniti vsi

Kafka, ki se ni nikoli poročil in ni imel otrok, je na sprehodu po parku v Berlinu srečal deklico, ki je jokala, ker je izgubila svojo najljubšo punčko. S Kafko sta jo neuspešno iskala po parku. Pisatelj ji je nato rekel, da pride jutri spet in da bosta iskala naprej. Naslednji dan, čeprav punčke nista našla, je Kafka deklici podaril pismo, ki naj bi ga napisala izgubljena punčka. V njem je zapisal: »Prosim, ne jokaj. Potujem, da bi videla svet. Pisala ti bom o svojih dogodivščinah.«

Tako se je začela zgodba, ki se je nadaljevala do konca Kafkovega življenja, pišejo na uspesnazena.com. Med njunimi srečanji je Kafka dekletcu prebiral skrbno napisane punčkine dogodivščine, ki jih je deklica imela za božanske.

Končno je nekega dne Kafka prinesel punčko (kupil jo je sam), ki se je po daljšem potovanju vrnila v Berlin. »Sploh ni videti kot moja punčka,« je dejala deklica. Kafka ji je nato izročil še eno pismo, v katerem naj bi punčka zapisala: »Potovanja so me spremenila.« Deklica je novo punčko objela in jo vesela odnesla domov.

Leto dni kasneje je Kafka umrl. Mnogo let za tem je deklica, ki je bila že ženska, v punčki našla pismo. Majhno pismo, ki ga je podpisal Kafka, se je glasilo: »Vse, kar ljubiš, bo verjetno izgubljeno, a na koncu se bo ljubezen vrnila na drug način.«