Leto vzponov in padcev, kraljevala je Tesla

V letu, ki je za nami, je bilo marsikaj drugače. Novih avtomobilov je bilo zaradi krize razumljivo manj, vendar ne vseh. Vsi avtomobilski prvaki so kljub vsemu še tu. Tu pa je še naprej tudi Tesla, ki je letos postala velikan posebne vrste.

Že v prvih mesecih leta, ki so bili za avtomobilske proizvajalce bolj šibki, so edino rast prodaje v Evropi izkazovali električni avtomobili. Z izbruhom prvega vala covida-19 je vse obstalo, ko pa se je po sprostitvi trg pozno spomladi le začel pobirati, je znova najbolj rasla prodaja električnih avtomobilov. Seveda še vedno z razmeroma nizke osnove in marsikje z orjaško podporo državnih subvencij. V Evropi je bilo lani prodanih približno milijon baterijskih električnih avtomobilov in priključnih hibridov, morda že več kot na Kitajskem. To bi bilo približno dvakrat toliko kot leto poprej.

Emisijske zahteve EU

K rasti prodaje električnih vozil ni pripomogla le želja občinstva, temveč je izraz nuje in emisijskih zahtev Evropske unije. Kot vemo, EU za leto 2050 govori o cilju podnebne nevtralnosti, posamezne evropske države so napovedale, da bodo v novih avtomobilih prepovedale motorje z notranjim zgorevanjem. Enako se napoveduje za tovornjake – leta 2040 naj bi se poslovili od dizelskega pogona, od katerega so zdaj še skoraj popolnoma odvisni. Pri težkih vozilih se za prihodnost največ govori o vodiku in gorivnih celicah.

Vse manj je novih avtomobilov na dizelski pogon. Po podatkih združenja avtomobilskih proizvajalcev Acea se je njihov delež lani do jeseni v Evropi zmanjšal na 27 odstotkov (še pred nekaj leti je presegal polovico). V Sloveniji je bil po podatkih družbe Ardi celo malce večji, 33-odstoten, kar je vseeno daleč od najboljših časov. So pa klasični pogoni v Evropi še vedno zavzemali tri četrtine trga, pri nas še nekaj več.

Za četrtino slabša prodaja

Športni terenci, ki so v preteklosti samo pridobivali kupce, so v Evropi lani še imeli 40 odstotkov trga, a se zdi, da se ta velika ljubezen do udobja, ki pač ni dobro za porabo, le umirja. Med posameznimi modeli je po podatkih portala Focus2move po enajstih mesecih vodilno mesto zasedel renault clio (314.000 primerkov), pred dolgoletnim prvakom VW golfom (283.000); tudi pri nas je bil clio v tem obdobju daleč na prvem mestu. Po drugi strani so se v zahodni Evropi dobro prodajali poceni rabljeni avtomobili po okoli pet tisoč evrov: kupovali so jih prebivalci velikih mest, da bi se v strahu pred okužbo izognili javnemu prevozu.


Avtomobilski proizvajalci so kot še marsikatera veja industrije preživljali težko leto, v Evropi so izgubili približno četrtino običajne prodaje. Kljub temu so v drugem delu leta nekateri vendarle znova poslovali pozitivno, še posebno podjetja, ki so močna na Kitajskem, ki je po šoku najhitreje okrevala. Na vrhu svetovne lestvice bosta s prodajo čez 10 milijonov vozil verjetno znova Volkswagen in Toyota, družbi naj bi kljub vsem pretresom leto končali z dobičkom.

Nova strategija in novi velikan

Manj kot Volkswagen in Toyota je bil lani uspešen še en velikan, Renault-Nissan, ki je v virusno krizo že vstopil ranjen zaradi lastnih pretresov. Še se spomnimo, da je pred enim letom iz hišnega pripora na Japonskem v Libanon spektakularno pobegnil njihov nekdanji veliki šef Carlos Ghosn. Zveza se je zamajala že precej prej – potem ko so Ghosna na Japonskem pridržali, je sledil niz vodstvenih menjav, med krizo zaradi koronavirusa pa so prišle milijardne izgube.

Za Renault kot evropski del zveze je pomembno, da imajo od poletja končno vsaj po prvem vtisu karizmatičnega novega direktorja – Luca de Meo bo svež strateški načrt z imenom Renaulution predstavil sredi januarja. Upamo, da bo v njem tudi kaj dobrega za Revoz in Novo mesto – tam so lani izdelali 140.000 avtomobilov, kar je seveda precej manj kot predlani (199.000) in manj od načrtov pred virusno krizo, je pa morda pomembno, da je v zadnjem delu leta kar tretjino proizvodnje zasedal električni twingo.

Čeprav je bilo leto za združitve težko, pa naj bi bilo kljub menda vrsti ovir zdaj res vse pripravljeno za nastanek še enega evropskega in svetovnega velikana. Francoska skupina PSA, ki združuje znamke Peugeot, Citroën (DS) in Opel, ter italijansko-ameriška korporacija FiatChrysler sta od protimonopolnih organov EU dobili zeleno luč za združitev, čez nekaj mesecev bomo imeli menda četrto največjo avtomobilsko družbo na svetu, imenovala se bo Stellantis.

Teslin vzpon

Kljub temu da je po prodajnih številkah daleč od največjih, pa je v velikem vodstvu na borzi že od sredine leta ameriški električni pionir Tesla. Čeprav bo na leto izdelala »komaj« pol milijona električnih avtomobilov in je lani prvič poslovala pozitivno, je njena tržna kapitalizacija trenutno več kot 600 milijard dolarjev. To je približno sedemkrat več kot v začetku leta, na borzi pa je vredna več kot devet največjih svetovnih avtomobilskih proizvajalcev skupaj. Nekaj Teslinih avtov vsako leto prodajo tudi pri nas, uradna prodaja je stekla lani poleti.

Tesle ne cenijo samo na borzi, tudi nekateri tekmeci priznavajo, da so verjetno kar precej pred njimi v elektroniki, njenega šefa Elona Muska poslušajo, kar koli reče; nedavno je bil eden glavnih govornikov na veliki nemški konferenci o akumulatorjih za električne avtomobile. Tesla na obrobju Berlina, sicer s težavami zaradi protestov okoljevarstvenikov, gradi evropsko tovarno, skupaj s proizvodnjo akumulatorjev: pravijo ji gigatovarna.