Listje tla založi s hranili
Prijetno topli oktobrski dnevi so omogočali delo na vrtovih in kmetijskih površinah, zaključevala so se jesenska dela. Marsikje so izvedli košnjo, saj se je trava v prijetno toplih popoldnevih primerno osušila za baliranje. Tla so še vedno topla, povprečna temperatura na globini 5 cm se je v preteklih dneh po večjem delu države gibala med 14 in 15 °C, na Obali in Goriškem pa med 16 in 19 °C, kar je nekoliko nad dolgoletnim povprečjem.
Vikend je prinesel vremensko motnjo, Slovenijo je s severa prešla hladna fronta in s sabo prinesla nevihte z močnejšimi nalivi. Skupno je padlo od 20 do 50 mm dežja, na severozahodu so količine presegle 100 mm. Ponekod je od petka, 21. oktobra, do ponedeljka, 24. oktobra, padlo celo blizu 200 mm dežja (Breginj, Vogel). Padavine so se v zadnjem oktobrskem tednu obdobno nadaljevale. Ob nalivih so ponekod nastale težave z meteorno vodo. Precej vode je povzročalo težave v prometu, odpadlo listje je ponekod zamašilo odtoke.
Slovo lista
Močni nalivi so odplaknili listje z dreves: na stiku lista z vejico se začne v žilah tvoriti plast celic, ki počasi zamaši žile in sproži propadanje listov, ko se listne žile ob osnovi listnega peclja dokončno zaprejo, začnejo listi odpadati. Glavna krivca za odpadanje listja sta hormona avksin in etilen. Na mestu, kjer se list odcepi od veje, se odlaga lignin, ki proizvaja beljakovine z mikrobnim delovanjem, te pa ustvarijo varovalno plutasto tvorbo kot zamašek. Tako narava zavaruje drevesa pred prodorom patogenih organizmov.
Zimzelene rastline v hladnejših podnebjih imajo povoščene liste ali druge vrste prilagoditev, ki liste ščitijo pred zmrzovanjem. Pri listopadnih vrstah so listi nežnejši in tanjši ter občutljivejši za nizke temperature. Nežne listne celice bi pozimi ob zamrzovanju popokale in postale neuporabne za fotosintezo. Poleg tega bi bilo drevo, če ne bi odvrglo listov, obremenjeno z njihovo težo in bolj občutljivo za vetrolome, snegolome, obenem se rastlina tako znebi od škodljivcev, bolezni ali drugih neugodnih razmer poškodovanega listja. Ko listi odpadejo, rastlina preide v stanje mirovanja in prihrani energijo za veliko pomladno brstenje. Za trajanje odpadanja ni zakonitosti, saj ga lahko pospešijo zunanji dejavniki.
Olje oljne ogrščice se uporablja v prehrani ljudi in živali, industriji, kozmetiki in tudi kot biodizel.
V osrednji Sloveniji od obarvanja do odpadanja listja bukve v povprečju lahko mine tudi več kot 14 dni, pri lipi okrog 10 dni. Letos je ga del odpadel zaradi suše, odpadanje lahko pospešijo nizke temperature zraka in slana, v zadnjih letih pa za to poskrbijo močni vetrovi ali nalivi. Odpadlo listje v tleh razpade in založi tla s hranili, poleg tega je hrana za številne organizme.
Varstvo sadnega drevja
V jesenskem času so drevesa sadnih vrst izpostavljena okužbam lesa z glivami, na primer pri breskvah okužbam z breskovim rakom in ožigom breskove skorje. Še pred naravnim odpadanjem listja lahko za varstvo breskev, nektarin, marelic, češenj, višenj in sliv uporabimo zaščitna škropiva. Kjer so bile v sezoni pogostejše poškodbe zaradi zavijačev, je v jeseni priporočljivo opraviti zaščito z entomopatogenimi ogorčicami.
Delovanje ogorčic je usmerjeno na prezimitveni stadij zavijačev, zmanjšuje njihovo številnost ter pripomore k lažjemu varstvu nasadov v naslednji rastni dobi. Za razvoj potrebujejo visoko vlago in dnevne temperature zraka nad 10 °C, zato so za uporabo pripravkov proti tem najugodnejši deževni dnevi z nizko intenzivnostjo padavin. Priporočljivo je, da so deli rastlin omočeni vsaj nekaj ur, kratkotrajni padec temperature pa na učinkovitost nima vpliva.
Prehiter jesenski razvoj
Oljna ogrščica je v Sloveniji druga najbolj zastopana oljnica (za bučami za olje). Po statističnih podatkih je bilo leta 2021 z ozimno oljno ogrščico posejanih 3658 hektarjev njiv. Njeno olje se lahko uporablja v prehrani ljudi in živali, industriji, kozmetiki in tudi kot biodizel. Stranski produkt pridelave olja so ogrščične tropine, ki se lahko porabijo za krmo živali. Kot je značilno za ozimine, kamor spada oljna ogrščica, so za njen razvoj potrebne nizke temperature, pod 0 °C v obdobju prezimovanja oziroma preden rastline začnejo intenzivno spomladansko rast.
Rastlina preide v stanje mirovanja in prihrani energijo za veliko pomladno brstenje.
Preživeto obdobje nizkih temperatur je pogoj, da oljna ogrščica, potem ko oblikuje stebla in liste, začne razvijati na steblih še cvetove, v njih pa se nato ob ustrezni oprašitvi razvijejo semena v luskah. Posevki ogrščice, ki se zaradi tople jeseni preveč razrastejo, običajno slabše prenašajo zimske razmere. Najboljše prezimi v razvojni fazi od sedem do osem listov. Preveč razvite rastline so bolj občutljive za poškodbe zaradi snega ali mraza. Uporaba določenih fungicidov upočasni jesensko rast oljne ogrščice, jo naredi močnejšo in jo dobro pripravi na prezimovanje.
