Listne uši napadajo!
Ponekod se je invazija listnih uši že začela. Poleg listov napadajo popke, cvetne liste in stebla, če ne ukrepamo, lahko naredijo nepopravljivo škodo.
Odpri galerijo
Listne uši so nadloga, ki se ji je skoraj nemogoče izogniti, saj se pojavljajo tako rekoč vsako sezono. Napadi so bolj ali manj množični, zahtevajo pa takojšnje ukrepanje vrtnarja, saj se izjemno hitro razmnožujejo. Danes le nekaj pikic, čez nekaj dni pa lahko vse gomazi po vsej rastlini, posledice so lahko usodne. Uši se namreč prehranjujejo z rastlinskim sokom, s čimer rastlino, iz katere sesajo sok, izčrpavajo, lahko tudi do konca. Povrhu so prenašalke virusov, tako da lahko rastlini prinesejo celo bolezen.
Poznamo listne uši različnih vrst, razlikujejo se predvsem po barvi, lahko so črne, bele, rumene ali zelene. Svetlejše so, slabše se opazijo na listih, zato jih zlahka spregledamo, zlasti zelene, dokler niso dodobra razmnožene. Zato je pametno rastline redno preventivno pregledovati, da preprečimo preveliko škodo, zlasti pa se izognemo preveliki uporabi zaščitnih sredstev, četudi naravnih. Ko opazimo uši, rastlino oziroma napadene dele takoj pošpricamo z ustreznim pripravkom. Uši so namreč preveč drobne, da bi jih ročno pobirali, morda nam to uspe, ko jih je še res malo.
Pojavijo se že zgodaj spomladi, ko se iz zimskih jajčec, ki so jih že jeseni odložile samice, izležejo samice brez kril. Te se čez poletje razmnožujejo brezspolno in zelo hitro, zato lahko naredijo ogromno škodo, če jih ne zatiramo. Najprej poskusimo z domačim pripravkom iz kopriv, ki ga pripravimo tako, da pest svežih narezanih kopriv prelijemo z litrom navadne vode. Pustimo stati 24 ur in nerazredčeno uporabimo za škropivo. Škropimo redno, vsakih nekaj dni, če nadlege nikakor ne moremo odpraviti, v trgovini kupimo naravni insekticidni pripravek, ki bo kar najmanj škodljiv za človeka in naravo.
Proti ušem se lahko precej uspešno borimo tudi preventivno, z vzpostavitvijo razmer na vrtu, ki nadležnim obiskovalcem ne bodo všeč. Med zelenjadnice posadimo cvetoče rastline, za katere je znano, da odganjajo uši, hkrati pa bodo vrtu v okras. Med najbolj priljubljene preventivne rastline nedvomno štejemo tri vrtne lepotice, kapucinko, žametnico in ognjič, ki jih je najbolje posaditi povprek po vrtu, med zelenjavo. Uši uspešno odganjajo tudi nekatera zelišča, na primer bazilika, šetraj, sivka, meta, timijan, žajbelj, pa še katero smo pozabili, ki jih prav tako sadimo v mešanem posevku. Tudi česna in čebule se bodo izognile v velikem loku. S pametno zasaditvijo lahko veliko pripomoremo k zdravemu vrtu. Iz nekaterih naštetih rastlin pripravimo celo škropivo, na primer metino ali pelinovo.
Z zasaditvijo cvetočih rastlin, med katerimi so medonosne, pa ubijemo še eno muho, cvetovi namreč privabljajo koristne žuželke, od katerih se nekatere prehranjujejo prav z listnimi ušmi. Najbolj prizadevna pobiralka uši je zagotovo pikapolonica, ki bo počasi čistila napadene rastlinice. Z ušmi se rade posladkajo tudi druge žuželke, na primer muhe trepetavke in strigalice.
Vsaka od teh majhnih izboljšav, od zasaditve koristnih rastlin do priprave ustreznega škropiva, bo pripomogla k ravnovesju na vrtu in k zdravim rastlinam. Ušivih listov solate, čeprav jih lahko temeljito speremo pod tekočo vodo, običajno ne pojemo, temveč zavržemo, zato se potrudimo, da jih bo čim manj. Če se nam ne upira, pa pregledamo liste, in če niso poškodovani, jih dobro operemo in uporabimo.
Poznamo listne uši različnih vrst, razlikujejo se predvsem po barvi, lahko so črne, bele, rumene ali zelene. Svetlejše so, slabše se opazijo na listih, zato jih zlahka spregledamo, zlasti zelene, dokler niso dodobra razmnožene. Zato je pametno rastline redno preventivno pregledovati, da preprečimo preveliko škodo, zlasti pa se izognemo preveliki uporabi zaščitnih sredstev, četudi naravnih. Ko opazimo uši, rastlino oziroma napadene dele takoj pošpricamo z ustreznim pripravkom. Uši so namreč preveč drobne, da bi jih ročno pobirali, morda nam to uspe, ko jih je še res malo.
Brezspolno in hitro razmnoževanje
Pojavijo se že zgodaj spomladi, ko se iz zimskih jajčec, ki so jih že jeseni odložile samice, izležejo samice brez kril. Te se čez poletje razmnožujejo brezspolno in zelo hitro, zato lahko naredijo ogromno škodo, če jih ne zatiramo. Najprej poskusimo z domačim pripravkom iz kopriv, ki ga pripravimo tako, da pest svežih narezanih kopriv prelijemo z litrom navadne vode. Pustimo stati 24 ur in nerazredčeno uporabimo za škropivo. Škropimo redno, vsakih nekaj dni, če nadlege nikakor ne moremo odpraviti, v trgovini kupimo naravni insekticidni pripravek, ki bo kar najmanj škodljiv za človeka in naravo.
Proti ušem se lahko precej uspešno borimo tudi preventivno, z vzpostavitvijo razmer na vrtu, ki nadležnim obiskovalcem ne bodo všeč. Med zelenjadnice posadimo cvetoče rastline, za katere je znano, da odganjajo uši, hkrati pa bodo vrtu v okras. Med najbolj priljubljene preventivne rastline nedvomno štejemo tri vrtne lepotice, kapucinko, žametnico in ognjič, ki jih je najbolje posaditi povprek po vrtu, med zelenjavo. Uši uspešno odganjajo tudi nekatera zelišča, na primer bazilika, šetraj, sivka, meta, timijan, žajbelj, pa še katero smo pozabili, ki jih prav tako sadimo v mešanem posevku. Tudi česna in čebule se bodo izognile v velikem loku. S pametno zasaditvijo lahko veliko pripomoremo k zdravemu vrtu. Iz nekaterih naštetih rastlin pripravimo celo škropivo, na primer metino ali pelinovo.
Dve muhi na en mah
Z zasaditvijo cvetočih rastlin, med katerimi so medonosne, pa ubijemo še eno muho, cvetovi namreč privabljajo koristne žuželke, od katerih se nekatere prehranjujejo prav z listnimi ušmi. Najbolj prizadevna pobiralka uši je zagotovo pikapolonica, ki bo počasi čistila napadene rastlinice. Z ušmi se rade posladkajo tudi druge žuželke, na primer muhe trepetavke in strigalice.
Listne uši preganjamo z naravnimi pripravki, bodisi iz vrtnarije bodisi z domačimi.
Vsaka od teh majhnih izboljšav, od zasaditve koristnih rastlin do priprave ustreznega škropiva, bo pripomogla k ravnovesju na vrtu in k zdravim rastlinam. Ušivih listov solate, čeprav jih lahko temeljito speremo pod tekočo vodo, običajno ne pojemo, temveč zavržemo, zato se potrudimo, da jih bo čim manj. Če se nam ne upira, pa pregledamo liste, in če niso poškodovani, jih dobro operemo in uporabimo.