Ljubek začetek pomladi: cvetova aprila sta marjetica in dišeči grahor
Vstopili smo v prvi čisto pomladni mesec in cvetova, ki ga simbolizirata, sta temu primerna – marjetica in dišeči grahor. Travniki so že prekriti z marjeticami, ki so jih najbolj vesele čebele in druge žuželke, saj so poleg regrata to prvi cvetovi, s katerimi si lahko potešijo lakoto.
Marjetice, ki tako kot astre in sončnice spadajo v družino nebinovk, so zelo priljubljene tudi kot okrasne rastline na vrtičkih in v okrasnih loncih. A te so nekoliko drugačne od divje rastočih. Okrasne marjetice imajo bolj bogate, čopaste rozete, ki so lahko poleg belih nežno rožnate ali celo rdeče. Cvetijo od marca do junija in so zelo nezahtevne za vzgojo, zato si lahko te ljubke trajnice omisli vsakdo.
Najraje imajo sončno lego, izredno zanimivo pa jih je opazovati proti večeru ter ob oblačnih dnevih, ko se pripravlja k deževju, saj v teh primerih cvetove tako kot njihove divje kolegice zaprejo. Čeprav uživajo na soncu, jim previsoke ali prenizke temperature ne prijajo najbolj. Ko pritisne mraz, jih je dobro zaščititi s kopreno, do poletne pripeke pa bodo že odcvetele.
Če želimo, da bodo okrasne marjetice ponos našega vrta, jim redno odstranjujemo odpadle cvetove ter jih v rasni dobi na približno dva tedna gnojimo. Zaradi svojih nežnih cvetov ter bele barve od nekdaj simbolizirajo nedolžnost, čistost in pravo ljubezen, rdeče okrasne marjetice ljubezen, rožnate pa naklonjenost.
Njihova domovina sta Evropa in Afrika in veliko evropskih ljudstev je marjetice tako občudovalo, da so o njih in njihovem nastanku nastale mnoge legende. Ena od keltskih pravi, da so marjetice darilo bogov staršem umrlih otrok, da bi jih vsaj nekoliko potolažili, v nordijski mitologiji pa je marjetica sveta cvetlica njihove boginje ljubezni, lepote in plodnosti, zato v Skandinaviji običajno simbolizira materinstvo in nove začetke.
Bolj ga bomo obrezovali, bolj bo dišeči grahor rasel.
Drugi cvet meseca aprila je morda nekoliko manj znan dišeči grahor. Kot pove že ime, gre za omamno dišečo plezalko, ki lahko krasi balkone, terase, vrtove in prostore. Slednjih sicer ne kot lončnica, ampak v vazi, saj je rastlino priporočljivo redno obrezovati, da bi spodbudili njeno rast. Sejemo ga lahko jeseni ali spomladi, ker gre za plezalko, pa nujno potrebuje oporo. Lahko ga posejemo ob ograjo in pričaral nam bo krasno cvetlično steno, ki bo zdržala vse poletje.
Dišeči grahor bo najbolje uspeval na sončni legi ter v bogati in dobro odcedni zemlji, zalivati ga je treba redno, gnojenje pa se priporoča na od sedem do 14 dni. V Franciji so nekoč te nežne cvetlice pastelnih barv podarjali nevestam, saj je veljalo prepričanje, da jim bodo prinesle srečo tako na poročni dan kot pozneje v zakonu, sicer pa šopek dišečega grahorja simbolizira dobroto, hvaležnost in prijateljstvo in je primerno darilo, ko se želimo nekomu zahvaliti.
Marjetice simbolizirajo nedolžnost, čistost in pravo ljubezen.
Čeprav ta enoletnica pri nas ni prav razširjena, pa so jo odkrili nedaleč od nas, na jugu Italije. Konec 17. stoletja jo je prvič opazil Francis Cupani, duhovnik s Sicilije, in cvetlica mu je bila tako všeč, da je semena poslal kolegu botaniku v Amsterdam in učitelju v Anglijo, nato pa se je razširila po Evropi.
