Ljubiteljice uši imajo rade tudi cvetove

Zdi se, da je letos sezona strigalic. Iz vsake solate, ki jo odrežem na vrtu, tudi na balkonskem, se usujejo, tudi po deset sem jih naštela na kupu. Že davno sem premagala strah pred njimi, češ da so nevarne človeku. Ko smo bili majhni, so nas strašili, da zlezejo v uho in pregriznejo bobnič in za nameček še celo izležejo jajčeca. Če strigalico pogledamo pobliže, ima res grozeče škarje na zadku in iz tega najbrž izhaja mit o njeni nevarnosti.

Druga vraža pravi, da strigalica s svojimi škarjami prinaša srečo v hišo. Tudi na vrtu je dvolična prebivalka, če se izrazimo malce šaljivo. Je namreč koristno in škodljivo bitje hkrati. Če pogledamo najprej njihovo dobro plat: koristne so zato, ker se prehranjujejo z listnimi ušmi, lahko bi rekli, da opravljajo pomembno vlogo čistilk listja.


Poleg uši rade pomalicajo tudi druge drobne žuželke in njihove ličinke in jajčeca. Ker pa so vsejede, se spravijo še na listje in cvetove okrasnih in drugih rastlin, zaradi česar imajo tudi oznako škodljivcev. Seveda si je večina vrtnarjev enotna, da je pomembnejša njihova pozitivna vloga, zato jih z vrta ne preganjajo, celo nasprotno, poskušajo jih seliti tja, kjer jih potrebujejo.

S cvetlične grede na ušivo solato in fižol

Strigalice ulovimo preprosto. Ker so nočne živali, ki se na plenilski pohod odpravijo v temi, podnevi pa si poiščejo zavetje v senci, na primer pod kamni, v špranjah, pod listjem, jim nastavimo posodo, ki jo napolnimo s kamni, slamo ali suho travo. Posodo bodo izbrale za skrivališče, potem pa jih preprosto prenesemo na gredo, kjer jih potrebujemo, da bi opravile svoje koristno delo. Tako jih lahko prenašamo od tam, kjer povzročajo škodo, tja, kjer so koristne.


Strigalice niso koristne le na vrtu, temveč tudi v sadovnjaku in vinogradu. Kdor je kdaj nabiral grozdje, ve, da izza jagod pogosto pokuka rjava žuželka, ki med jagodami išče drobne mušice in uši, zato je v vinogradu prav tako dobrodošla.

Strigalice se razmnožujejo pozimi, ko samice v zemljo odložijo po približno 50 jajčec. Februarja in marca se iz jajčec izležejo ličinke belkaste ali rjavkaste barve. Preden jeseni dosežejo odraslo dobo, se štirikrat levijo. Kot zanimivost povejmo, da samice skrbijo za zarod, vse dokler se ni sposoben sam prehranjevati. Mlade strigalice so bele, ko odrastejo, postanejo temno rjave. S kleščami na zadku lovijo plen, če pa se počutijo ogrožene, jih dvignejo v zrak v grozečo držo.

V Sloveniji živi šest vrst strigalic, najbolj znana in pogosta je navadna strigalica, velika do dva centimetra, ki jo srečujemo v večini vrtov. V Evropi so našteli 45 vrst, večina teh žuželk živi v tropskem podnebju.