Macesen je odporen proti mrazu, ne prenaša pa dobro suše
Ob ohladitvi in padavinah, ponekod tudi snežnih, so zapoznelo odvrgli liste še zadnji listavci. Letos je bilo zaradi toplih dni odpadanje listja zamaknjeno v pozno jesen. Za slovo od drevesa se na spodnjem delu vsakega lista pojavi t. i. ločitvena plast. V jeseni celice v tem delu nabreknejo in prekinejo pretok med listom in drevesom. Na predelu odcepitve se tvori plutasta tvorba, in ko so žile lista povsem zamašene in začne propadati vezno tkivo, se list v vetru ali zaradi gravitacije odtrga od vejice.
Bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih zim, selijo se zaradi sezonsko odvisnih virov hrane.
Pri iglavcih je le macesen tisti, ki pozimi odvrže iglice. A preden jih odvrže, žari v čudoviti zlato rumeni barvi. Ko smo se v preteklih dneh odpravili nekoliko višje nad kotlinsko meglo, so sloki macesni krasili podobo večinoma golih vej listnatih gozdov. Macesen ima ravno deblo, lubje s staranjem iz gladkega postane razbrazdano. Mlade veje so rumenkasto zelene, na kratkih poganjkih rastejo iglice v šopkih, na dolgih poganjkih pa posamično.
Storži dozorijo oktobra in lahko na vejah ostanejo več let. Macesen je razširjen v visokogorju, prisoten pa je tudi v nižinskih gozdovih, kamor so ga umetno sadili zaradi pridobivanja lesa, a je njegovo razprostranjenost močno zmanjševal macesnov rak. Nastane zaradi različnih vzrokov, največkrat zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem na rastiščih, kjer so tla plitva in siromašna, zrak vlažen in zime mile. Je odporen proti mrazu in vetrovnim razmeram, ne prenaša pa dobro suše, kar je letos ponekod povzročilo prezgodnje odpadanje iglic.
Po ljudskem verovanju v macesnovih gozdovih domujejo gozdne vile.
Ker prehajamo v obdobje, ko se končuje leto in se je že zaključila vegetacijska sezona, lahko o macesnu razmišljamo tudi pri umeščanju zunanjih lesenih elementov v okolico hiše ali na vrt, saj je les slovenskega macesna, hrasta, kostanja in akacije obstojen pri visoki vlagi ali stiku z zemljo. Je trden sam po sebi in za dvig odpornosti ne potrebuje dodatne obdelave. Po ljudskem verovanju v macesnovih gozdovih domujejo gozdne vile. Ker smo v adventnem času, je smiselno za dekoracijo uporabiti tudi macesnove storžke, ki v domu ustvarijo vilinsko vzdušje.
Hladni stres se stopnjuje
Mraz pomeni stres za telo, saj mora človeški organizem ohranjati stalno telesno temperaturo, da zagotavlja normalno delovanje telesa. V hudem mrazu se začnejo izločati hormoni stresa, telo pa mora proizvesti več toplote, kot jo izgublja. Pred tako povzročenim stresom se brani tako, da zoži kapilare na koži, upočasni prekrvavitev in kri se pomakne v notranjost telesa, kjer ohranja telesno temperaturo notranjih organov.
Vrednosti toplotnega stresa lahko spremljate na spletni strani Arsa pod zavihkom Biovreme/Občutena temperatura, kjer toplotni napor ocenjujejo s kazalniki udobja, ki poskušajo opisati človeško energijsko bilanco. V to skupino spada univerzalni toplotni klimatski indeks. Izračunamo ga z uporabo definiranih meteoroloških in termofizioloških parametrov. Na nekaterih lokacijah smo v zadnjih dneh že zaznali zmeren hladni stres, v naslednjih dneh pa se bo stopnjeval.
V zadnjih letih pri nas pozimi opažamo vrste ptic, ki v preteklosti pri nas niso prezimovale. Mednje spada bela štorklja. V DOPSS, ki sistematično opazuje prezimovanje bele štorklje med 15. novembrom in 15. februarjem, opažajo, da so bele štorklje začele prezimovati na svojem gnezditvenem območju ali pa so skrajšale svoje selitvene poti. Tako se je število prezimujočih štorkelj v Evropi povečalo, kar so opazili tudi v Sloveniji.
Pospravljamo še zadnje ostanke zelenjave z gred, na teh so ostale le proti hladu najbolj odporne vrste zelenjave: brstični in listnati ohrovt, motovilec, rdeči glavnati radič, zelje in glavnati ohrovt. Proste dele vrtov lahko prekopljemo ali dodamo zrel gnoj ali kompost. Odstranjujemo porumenele liste križnic, da preprečimo razvoj plesni. Nekatere vrtnine uspevajo tudi pod snežno odejo, na primer brstični ohrovt. Najboljši okus bo imel, če ga ujame mraz. Precej zimske zelenjave je že pod tuneli, denimo zimska solata, endivija, radič, kitajsko zelje.
Po njihovih podatkih bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih zim, selijo se zaradi sezonsko odvisnih virov hrane. Pri nas v milih zimah najdejo dovolj hrane za preživetje, denimo male sesalce, rake in ribe. Nekoliko več težav lahko imajo, če tla prekrije debela snežna odeja, tedaj lahko stradajo.
