KRIŠKA GORA
Magnet za pohodnike in padalce
Kriška gora nima izrazitega vrha, ampak je več kilometrov dolg greben vzhodno od Tržiča.
Odpri galerijo
Kočo upravlja PD Križe. Fotografije: Janez Mihovec
Na Kriško goro vodi več poti, a običajen pristop je tisti z Golnika. V vasi imamo dve možnosti. Ali začnemo že pri zdravilišču in se po južnem pobočju strmo vzpenjamo ali pa si prihranimo uro hoda in se zapeljemo še do vasice Gozd na slabi polovici poti. V vasi tvori Kriška gora orjaško polico: vsenaokoli so namreč same strmine, vas pa leži na širni ravnini sredi gozdov in strmih pobočij. Na enem je tudi vzletišče za jadralne padalce. Kriška gora je priročno obrnjena naravnost na jug in je pravi vir termičnega dviganja. Ob lepih dnevih se zdi, da ob pobočjih jadra padalo za padalom.
Takoj za vasjo se ravnina konča in spet zagrizemo v kolena, saj moramo do koče na Kriški gori premagati še 500 višinskih metrov, vse tja do 1471 metrov nad morjem. Tu se nam prej ali slej zgodi, da se dvignemo nad rob morebitne nizke oblačnosti in se nastavimo soncu. Razgled skorajda ne bi mogel biti lepši. Pod nami morje megle, na drugi strani pa pogled na Julijske Alpe in Škofjeloško hribovje.
Kriška gora nima izrazitega vrha, ampak je pet kilometrov dolg greben, ki se vleče skorajda natančno v smeri zahod–vzhod. Razgled se nam odpre še na severno stran, in sicer na celotne Karavanke, ki se prav tako prek Stola, Vrtače, Begunjščice in Košute vlečejo od zahoda proti vzhodu.
Mislim, da ni lepšega, kot da se ob mizah in klopeh pred planinskim domom okrepčamo s čajem in keksi. Na misel pride, da ture ne bi zaključili na Kriški gori, ampak bi greben prehodili v celoti in pot sklenili na Tolstem vrhu, najvišji točki in hkrati najbolj vzhodni točki grebena, ki sega 1715 metrov v višino.
Tolsti vrh je na pogled na dosegu roke, a ko se spuščamo in dvigamo po razglednem grebenu, vse skupaj deluje, kot da bi se nam hotel odmakniti. Ko ga končno dosežemo, smo prav nasproti mogočnemu zahodnemu grebenu Storžiča, ki, kot že njegovo ime pove, sega strmo iz ravnine v višino v obliki storža.
V dolino se lahko vrnemo po poti prihoda, a kdo bi si to želel? Spustimo se raje po strmem pobočju nad planino Velika Poljana in se prek pobočij vračamo do vasi Gozd.
Gugalnica z razgledom
Kriška gora nima izrazitega vrha, ampak je pet kilometrov dolg greben, ki se vleče skorajda natančno v smeri zahod–vzhod. Razgled se nam odpre še na severno stran, in sicer na celotne Karavanke, ki se prav tako prek Stola, Vrtače, Begunjščice in Košute vlečejo od zahoda proti vzhodu.
Mislim, da ni lepšega, kot da se ob mizah in klopeh pred planinskim domom okrepčamo s čajem in keksi. Na misel pride, da ture ne bi zaključili na Kriški gori, ampak bi greben prehodili v celoti in pot sklenili na Tolstem vrhu, najvišji točki in hkrati najbolj vzhodni točki grebena, ki sega 1715 metrov v višino.
Kriška gora je razgledni vrh nad Golnikom.
Tolsti vrh je na pogled na dosegu roke, a ko se spuščamo in dvigamo po razglednem grebenu, vse skupaj deluje, kot da bi se nam hotel odmakniti. Ko ga končno dosežemo, smo prav nasproti mogočnemu zahodnemu grebenu Storžiča, ki, kot že njegovo ime pove, sega strmo iz ravnine v višino v obliki storža.
V dolino se lahko vrnemo po poti prihoda, a kdo bi si to želel? Spustimo se raje po strmem pobočju nad planino Velika Poljana in se prek pobočij vračamo do vasi Gozd.
