RAJ DOMA
Maja sadimo toplotno zahtevne rastline
Kdor ima rastlinjak, je gotovo že posadil paradižnik, paprike in jajčevce, na prosto jih sadimo po 15. maju, prav tako kot druge rastline, ki potrebujejo toplo podnebje.
Odpri galerijo
Jajčevce, tako kot preostale plodovke, začnemo na prosto saditi v drugi polovici maja. FOTO: Esin Deniz/getty Images
Vrtnine toplih krajev pri nas praviloma začnemo saditi v drugi polovici maja, ko se zemlja ogreje na petnajst stopinj Celzija. V zelo toplih pomladih se to lahko zgodi že prej, letošnja pa je bila še posebno hladna, zato nikakor ni imelo smisla hiteti. Razen seveda, če imamo rastlinjak. A tudi tam je treba biti previden, saj je kljub strehi zemlja še vedno premrzla. V takem primeru se bodo korenine slabše razvijale in bodo cele rastline zastajale v rasti, če bodo zrasle, pa se pozneje lahko zgodi, da bodo cvetovi odpadali.
Med toplotno zahtevnimi rastlinami, ki jih zdaj že lahko sadimo na prosto, so predvsem plodovke, med njimi paradižnik, paprika in jajčevci. Vrtnarije so že bogato založene s sadikami, marsikdo pa jih vzgoji tudi sam, iz semena, ki ga je pridelal prejšnje leto. Ker imajo rade visoke temperature, jim namenimo čim bolj sončen prostor na vrtu, zlasti paradižnik bo v senci bolj klavrno uspeval. Pomembno je tudi, da upoštevamo kolobar in plodovke sadimo na isto mesto vsako drugo leto, še boljše pa bo, če je kolobar daljši. Paprike in jajčevci so nizkorasli, zato ne potrebujejo opore, medtem ko paradižnik, razen nizkih grmičastih sort, obvezno sadimo ob kole, na katere rastline ves čas rasti sproti privezujemo. Pomembno je, da kole postavimo, preden rastline posadimo, saj bi pozneje lahko poškodovali korenine. Sadike tudi takoj privežemo. Poleg kolobarja so pomembni tudi dobri sosedi, med njimi omenimo redkvice, baziliko ter solate, dobro pa se razumejo tudi s stročnicami. Nekatere med njimi, na primer nizki fižol, lečo in čičeriko, prav tako sadimo po petnajstem maju. Imajo pa stročnice strožji kolobar kot plodovke, saj lahko na isto gredo pridejo šele vsaka štiri leta.
Tako plodovke kot stročnice dobro prenašajo vročino, razlika med njimi pa je v potrebi po vodi. Medtem ko moramo paradižnik, papriko in jajčevce v sušnem obdobju pošteno zalivati, bodo stročnice, zlasti čičerika in leča, zlahka zdržale brez vode tudi v najhujši vročini, le v času cvetenja je dobro, če jih zalijemo. Sicer pa je dovolj, če lečo in čičerko redno okopavamo in zagrinjamo.
Paradižnik in leča sta tudi dobra soseda na vrtu.
Med toplotno zahtevnimi rastlinami, ki jih zdaj že lahko sadimo na prosto, so predvsem plodovke, med njimi paradižnik, paprika in jajčevci. Vrtnarije so že bogato založene s sadikami, marsikdo pa jih vzgoji tudi sam, iz semena, ki ga je pridelal prejšnje leto. Ker imajo rade visoke temperature, jim namenimo čim bolj sončen prostor na vrtu, zlasti paradižnik bo v senci bolj klavrno uspeval. Pomembno je tudi, da upoštevamo kolobar in plodovke sadimo na isto mesto vsako drugo leto, še boljše pa bo, če je kolobar daljši. Paprike in jajčevci so nizkorasli, zato ne potrebujejo opore, medtem ko paradižnik, razen nizkih grmičastih sort, obvezno sadimo ob kole, na katere rastline ves čas rasti sproti privezujemo. Pomembno je, da kole postavimo, preden rastline posadimo, saj bi pozneje lahko poškodovali korenine. Sadike tudi takoj privežemo. Poleg kolobarja so pomembni tudi dobri sosedi, med njimi omenimo redkvice, baziliko ter solate, dobro pa se razumejo tudi s stročnicami. Nekatere med njimi, na primer nizki fižol, lečo in čičeriko, prav tako sadimo po petnajstem maju. Imajo pa stročnice strožji kolobar kot plodovke, saj lahko na isto gredo pridejo šele vsaka štiri leta.
Čičerika ljubi vročino in je zlepa ni treba zalivati. FOTO: Grigorenko/Getty Images
Tako plodovke kot stročnice dobro prenašajo vročino, razlika med njimi pa je v potrebi po vodi. Medtem ko moramo paradižnik, papriko in jajčevce v sušnem obdobju pošteno zalivati, bodo stročnice, zlasti čičerika in leča, zlahka zdržale brez vode tudi v najhujši vročini, le v času cvetenja je dobro, če jih zalijemo. Sicer pa je dovolj, če lečo in čičerko redno okopavamo in zagrinjamo.
