Majhen trik, s katerim boste vrt ščitili pred sušo in plevelom

Zastirka na vrtu prihrani veliko časa. Kadar je položena pravilno, v zemlji zadržuje vlago, preprečuje, da bi rastline prerasel plevel ali bi jih napadli škodljivci, plodovi so po njeni zaslugi lepši in bolj zdravi.

Organske in neorganske

Na grobo jih razdelimo na organske in neorganske. Med prve spadajo narezano listje, zdrobljeno lubje, slama, ovčja volna, žagovina, iglice iglavcev, tudi papir.

Neorganske zastirke so predvsem v obliki plastičnih folij in grobih vlaknastih tkanin, ki nosijo skupno ime – geotekstil.
Obe vrsti preprečujeta razraščanje plevela, vendar so organske boljše z vidika bogatenja zemlje s hranljivimi snovmi. Hkrati te prepuščajo vlago in zrak, kar pa ne velja za denimo plastične folije. In še: organskih v nasprotju z neorganskimi, potem ko jih načne zob časa, ni treba odstranjevati.

Nekaj najpogostejših zastirk

Na prvem mestu sta slama in suho listje. Oboje je uporabno na gredicah, kjer so posajene sadike zelenjave. Polagate ju lahko kadar koli v sezoni in z njima preprečite pretirano izhlapevanje vode, omejite plevel ter poskrbite za zdrave plodove. Nista primerna za gredice, na katere sejete semena, saj zaradi njune teksture ta težje vzklijejo.

Tako suho listje kot slama imata tudi negativno plat: veter ju hitro razpiha, pod njima pa se radi naselijo škodljivci, ki jim odgovarja temno in vlažno okolje, denimo polži.

Podobno velja za seno oziroma posušeno travo, vendar pozor: če boste izbrali to, se prepričajte, da je bila trava pokošena pred cvetenjem, da zastirka ne bi spustila semen.

Odlična je ovčja volna, ki dobro vpija vlago in varuje pred izsušitvijo zemlje, ob tem učinkovito odganja škodljivce, denimo voluharje. Primerna je za zaščito sadik in večjih rastlin, ni pa dobrodošla za posejane posevke.



Priljubljena je zastirka iz lubja, vendar je primernejša za okrasne cvetlične vrtove in potke na vrtu. Je debelejše teksture in namenjena predvsem preprečevanju razraščanja plevela.

Med anorganskimi zastirkami je najpogostejša črna plastična folija. Z njo se zaduši plevel, hkrati zaradi barve absorbira veliko toplote in dodatno segreva tla. Žal nima nobene druge vloge, saj v zemljo ne sprošča hranljivih snovi, ne prepušča vlage, poleg tega jo je treba redno obnavljati. Najbolje se obnese pri gojenju jagod, lubenic, jajčevcev, paprik in melon.

Geotekstili so boljše anorganske zastirke, saj prepuščajo vlago in zrak, sčasoma pa v zemlji razpadejo in jih je treba nadomeščati z novimi, poleg tega vizualno niso najbolj privlačni.

Kako pravilno nanašati zastirko

S stališča zatiranja plevela je treba pri nanašanju zastirke upoštevati dvoje osnovnih pravil: če bi radi z njo zatrli že rastočega, naj bo zastirka debela od pet do osem centimetrov oziroma naj pokrije rastoče rastline, ki kazijo vrt ter kradejo hranila posevkom. Če bi radi preprečili kaljenje plevela in je zemlja pred nanosom zastirke čista, je dovolj tanjša plast, ki naj meri približno dva centimetra.

Da bi preprečevali rast plevela in ohranjali vlago, jo lahko nanašate ne glede na obdobje leta. Zlasti v poletni pripeki je nedvomno dobrodošla pomoč na vrtu.