Majski temperaturni rekordi: dvig temperature povečuje toplotno obremenitev
Narava je bujno zelena in na številnih rastlinah se bohotijo cvetovi. V polnem cvetu so tudi drevesa navadne robinije ali neprave akacije (Robinia pseudoacacia). Robinija izvira iz Severne Amerike. V angleščini jo imenujejo black locust, locust, false acacia in robinia. Ime je dobila po Jeanu Robinu, francoskem kraljevem vrtnarju, ki so mu leta 1601 poslali prva semena iz Severne Amerike.
Leta 1635 so v Jardins des Plantes posadili prvo v Evropi. Ime neprava akacija nakazuje podobnost in botanično sorodnost s pravimi akacijami. Rodova Acacia in Robinia spadata v veliko družino stročnic. Prava akacija uspeva predvsem na tropskih in subtropskih predelih Avstralije. V širšem pomenu je razširjena tudi na toplejših območjih Afrike, Evrope, južnih delih Azije in ameriške celine. Sčasoma so drevo prenesli v druge dele sveta in jo od vseh vrst, razen morda evkalipta, najbolj intenzivno razširjajo.
Glede rastišča je nezahtevna, a je žal invazivna vrsta. Uspeva v močni simbiozi z bakterijami iz rodu Rhizobium, ki vežejo dušik iz zraka. Štiriletni sestoj robinije lahko fiksira od 30 do 300 kg dušika na hektar.
Lubje je močno razpokano in rjavkasto sivo. Njena krošnja je okrogla in sestavljena iz vej, ki so polne dolgih trnjev: beseda akacia izhaja iz grške besede akís, kar pomeni trn. Cveti od maja do junija, cvetovi so združeni v velika grozdnata socvetja. Najprej zacveti na Primorskem.
Po podatkih fenološkega monitoringa v povprečju oblikuje prve cvetove že ob koncu aprila ali v prvih dneh maja, splošno pa zacveti do konca prve dekade maja. Ker so cvetovi polni medu in imajo močan, opojen vonj, privabljajo različne žuželke, tudi čebele. V minulih nekaj letih jih je prizadela pozeba, letos pa kar dobro kaže. Tudi cvetenje poteka v dokaj povprečnem času. V času cvetenja so optimalne nočne temperature zraka nad 10 °C, dnevne pa nad 16.
Prva košnja
Optimalni čas košnje za travno silažo je pred cvetenjem glavnih trav in drugih travniških rastlin. Z zgodnjo in pravočasno košnjo, v času latenja trav, ko je trava še mlada, ohranjamo hranila v krmi oziroma silaži. Mlajše so rastline ob odkosu, večja je vsebnost beljakovin, medtem ko skupna energetska vrednost krme z rastjo trav še nekaj časa narašča.
V poznejšem obdobju se prebavljivost in ješčnost zmanjšujeta zaradi povečane vsebnosti lignina. Zgodnja prva košnja zagotavlja temelje tudi za visoko kakovost vseh naslednjih košenj. Ob vročih dneh, ki prihajajo, dosežemo čim hitrejše sušenje travinja. Za najboljšo kakovost silaže mora biti vsebnost suhe snovi med 30 in 40 odstotki. Preveč mokre silaže so podvržene kvarni maslenokislinski fermentaciji. Pri sušenju trave za siliranje jo pogosto preveč posušimo.
V minulih nekaj letih je cvetove akacije prizadela pozeba, letos pa kar dobro kaže.
Tudi previsoke vsebnosti suhe snovi pomenijo večjo možnost kvarjenja silaže in nižjo prebavljivost. Za siliranje ni načeloma nikoli prezgodaj. Pri tem je manjši le pridelek, ki ga bo nadomestil pridelek naslednje košnje. Treba bo izkoristiti prvo lepo vreme in siliranje izvesti pravočasno; siliranje stare trave da slabo silažo. Travna silaža ima v prehrani goveda in drobnice zelo pomembno mesto. Na večjih kmetijah pridelujejo čedalje več travne silaže in manj sena.
Vroči dnevi prihajajo
Majski dnevi so prinesli prvo letošnjo vročino. Vroč dan je, ko najvišja dnevna temperatura zraka preseže 30 °C. Nenavadno visoke temperature zraka 12. maja so presegle temperaturne rekorde; na letališču Cerklje ob Krki smo zabeležili 31,8 °C, čez 30 °C se je temperatura dvignila tudi v Metliki, Murski Soboti, Lendavi, Celju in v Dobličah pri Črnomlju.
Dvig temperature močno povečuje toplotno obremenitev. Projekcije podnebnih sprememb za Slovenijo kažejo, da se bo v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov toplogrednih plinov število vročih dni povečalo za približno 11, v primeru pesimističnega scenarija pa celo za do tri tedne. V vseh scenarijih izpustov se bosta povečala število in trajanje vročinskih valov. V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov toplogrednih plinov bomo imeli konec stoletja povprečno vsaj en vročinski val na leto, ki bo po jakosti primerljiv s tistim, ki smo ga imeli poleti 2003, ali hujši.
V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov toplogrednih plinov se bo število vročih dni povečalo za 11, v primeru pesimističnega pa celo za do tri tedne.
Prva letošnja vročina je prinesla tudi nevihte ter ponekod nalive in točo. V vzhodni polovici Slovenije je v minulem enomesečnem obdobju padla običajna do rahlo nadpovprečna količina dežja, medtem ko je v regijah zahodne polovice države padla podpovprečna količina padavin. Na Gorenjskem, Zgornjesavskem, Goriškem, Notranjskem in na Obali zato beležimo zmerno sušne razmere, drugod po Sloveniji pa običajno preskrbljenost tal z vodo.
