JAZBEČAR
Mali veliki lovec
Kratke noge, dolg trup in ponosno dvignjena glava s spuščenimi, a pozorno obrnjenimi uhlji – jasno, jazbečar.
Odpri galerijo
Kratke noge, dolg trup, podolgovata glava, močni zobje, lovski značaj. Foto arhiv družine Dermastja-Turk.
Skupino IV po razvrstitvi Mednarodne kinološke zveze (FCI) na razstavah ni težko spoznati: v veliki ocenjevalni krog, v katerem sodniki izbirajo končnega zmagovalca celotne razstave, pridrobijo zanimivi psi, ki takoj pritegnejo pozornost.
Generacije so jih vzrejali za lov na živali, ki domujejo pod zemljo v rovih. Ko temu malemu lovcu odpremo gobec, vidimo, da ima plen kaj malo možnosti za pobeg, saj ima jazbečar velike in močne zobe.
Njegova posebnost so kratke, krepke noge z dobrim odrivom, čvrstimi šapami in kremplji. Trup je značilno dolg, a na njem ni nič okornega. Glava je podolgovata z velikim odprtim smrčkom. Zgodovina pasme sega v 16. stoletje, standard je bil v Nemčiji objavljen 1879. Nega je nadvse preprosta, saj so delovni psi in ne potrebujejo veliko urejanja.
Pasma je precej zdrava – kot vse, ki jih vzrejajo za delo in ne zgolj za razstave. Naučiti se je treba dvigovanja in paziti, da ni pretiranega skakanja.
Predvsem pa znati nagraditi njegov lovski nagon, če ne spadamo v zeleno bratovščino. Lahko vas bodo premamile velike, temno rjave oči, a verjemite, če samo zaslutijo možnost lova, boste naleteli na osredotočen, srep pogled v pričakovanju uresničitve svojih nagonov.
Te male velike pse je kaj lahko učiti, seveda le, če okolica ne ponuja zanimivejših stvari, ki njegovo pozornost speljejo drugam. Pri vaji prostor bo inštruktor opazil, da zadnje noge niso skoraj nikoli lepo zložene na tleh. Pes nekoliko čepi, da je takoj pripravljen na strateški umik, ko se plen brani v ozkem, nizkem rovu.
FCI je jazbečarje razdelila v tri podskupine: standardne (dolgodlake, kratkodlake, resaste), pritlikave (kratkodlake, resaste, dolgodlake) in kunčje (dolgodlake, kratkodlake, resaste). Razlika med zadnjima dvema je v centimetrih in kilogramih: pritlikavi imajo obseg prsnega koša od 30 do 35 cm, psice malo manj, kunčji so za pol kilograma lažji in imajo nekoliko manjši obseg prsnega koša.
Lovce ne zanimajo preveč centimetri, pomembna je srčnost, ko je ta potrebna. Ne bom pozabila predstavitve lovskega treninga pred leti. Med lovskimi psi je bila tudi drobcena rjava jazbečarka. Ko smo nekoliko v dvomu gledali, kaj nam bo pokazala, je lovec potegnil iz vreče kožo uplenjenega merjasca. Malo bitje je skočilo z vsemi štirimi na kožo in se z njo »borilo«, kot da gre za življenje.
Zelo sem vesela, da so spet popularni, saj so Nemci pred časom bili plat zvona zaradi nizkega števila legel. Švedi pa si že dlje prizadevajo, da bi resastega standardnega razglasili za svojo pasmo. V Londonu sem vsak dan srečevala več teh prikupnih psov, zlasti dolgodlakih, imenitno in drago opremljenih.
Na človeškem delu povodca je bil navadno metroseksualni Londončan, za katerega sem upala, da psa ne bo spustil v parku Richmond. Glede na številno divjad bi verjetno moral tam prenočiti, saj psa ne bi tako hitro priklical nazaj.
*Metoda Mikuž je svetovalka za vedenje družnih živali in inštruktorica v šoli Švrk, telefon: 041-734-995.
Lovec
Podolgovat trup stoji na kratkih, močnih nogah. Prsni koš se skoraj dotika tal – psu ne sme zmanjkati sape, ko se bori s plenom pod zemljo.1
Jazbečarji so ena od najbolj zagrizenih lovskih pasem psov.
2
Plen ima kaj malo možnosti za pobeg, saj ima jazbečar velike in močne zobe.
3
Zgodovina pasme sega v 16. stoletje, standard je bil v Nemčiji objavljen 1879.
Jazbečarji so ena od najbolj zagrizenih lovskih pasem psov.
2
Plen ima kaj malo možnosti za pobeg, saj ima jazbečar velike in močne zobe.
3
Zgodovina pasme sega v 16. stoletje, standard je bil v Nemčiji objavljen 1879.
Generacije so jih vzrejali za lov na živali, ki domujejo pod zemljo v rovih. Ko temu malemu lovcu odpremo gobec, vidimo, da ima plen kaj malo možnosti za pobeg, saj ima jazbečar velike in močne zobe.
Trpežen in okreten
Njegova posebnost so kratke, krepke noge z dobrim odrivom, čvrstimi šapami in kremplji. Trup je značilno dolg, a na njem ni nič okornega. Glava je podolgovata z velikim odprtim smrčkom. Zgodovina pasme sega v 16. stoletje, standard je bil v Nemčiji objavljen 1879. Nega je nadvse preprosta, saj so delovni psi in ne potrebujejo veliko urejanja.
Nagon na prvem mestu
Pasma je precej zdrava – kot vse, ki jih vzrejajo za delo in ne zgolj za razstave. Naučiti se je treba dvigovanja in paziti, da ni pretiranega skakanja.
FCI je jazbečarje razdelila v tri podskupine: standardne, pritlikave in kunčje.
Predvsem pa znati nagraditi njegov lovski nagon, če ne spadamo v zeleno bratovščino. Lahko vas bodo premamile velike, temno rjave oči, a verjemite, če samo zaslutijo možnost lova, boste naleteli na osredotočen, srep pogled v pričakovanju uresničitve svojih nagonov.
Učljivost
Te male velike pse je kaj lahko učiti, seveda le, če okolica ne ponuja zanimivejših stvari, ki njegovo pozornost speljejo drugam. Pri vaji prostor bo inštruktor opazil, da zadnje noge niso skoraj nikoli lepo zložene na tleh. Pes nekoliko čepi, da je takoj pripravljen na strateški umik, ko se plen brani v ozkem, nizkem rovu.
Tri podskupine
FCI je jazbečarje razdelila v tri podskupine: standardne (dolgodlake, kratkodlake, resaste), pritlikave (kratkodlake, resaste, dolgodlake) in kunčje (dolgodlake, kratkodlake, resaste). Razlika med zadnjima dvema je v centimetrih in kilogramih: pritlikavi imajo obseg prsnega koša od 30 do 35 cm, psice malo manj, kunčji so za pol kilograma lažji in imajo nekoliko manjši obseg prsnega koša.
Zaželene lastnosti
Lovce ne zanimajo preveč centimetri, pomembna je srčnost, ko je ta potrebna. Ne bom pozabila predstavitve lovskega treninga pred leti. Med lovskimi psi je bila tudi drobcena rjava jazbečarka. Ko smo nekoliko v dvomu gledali, kaj nam bo pokazala, je lovec potegnil iz vreče kožo uplenjenega merjasca. Malo bitje je skočilo z vsemi štirimi na kožo in se z njo »borilo«, kot da gre za življenje.
Popularnost
Zelo sem vesela, da so spet popularni, saj so Nemci pred časom bili plat zvona zaradi nizkega števila legel. Švedi pa si že dlje prizadevajo, da bi resastega standardnega razglasili za svojo pasmo. V Londonu sem vsak dan srečevala več teh prikupnih psov, zlasti dolgodlakih, imenitno in drago opremljenih.
Naj vas ne zavedeNaj vas ne zavede njihova velikost in ne verjemite vzreditelju, da boste dobili prijetnega majhnega družinskega kužka. V resnici boste dobili veliko več: jazbečar se, če se znajde v okoliščinah, ki samo malo spominjajo na lov, spremeni v brezkompromisnega lovca.
Na človeškem delu povodca je bil navadno metroseksualni Londončan, za katerega sem upala, da psa ne bo spustil v parku Richmond. Glede na številno divjad bi verjetno moral tam prenočiti, saj psa ne bi tako hitro priklical nazaj.
*Metoda Mikuž je svetovalka za vedenje družnih živali in inštruktorica v šoli Švrk, telefon: 041-734-995.
