Malvazija: zlato rumena žlahtna kapljica ohranja kulturno dediščino (FOTO)

O tem, kaj Primorcem pomeni malvazija, predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič pravi: »Za nas ni zgolj pridelek. Je naša zgodovina in prihodnost, naš navdih in ponos. V njej so naše izkušnje, naše spoštovanje in ljubezen do domače zemlje. In prav vsaka njena zlato rumena žlahtna kapljica je tudi prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine.«

Ne več namizno vino

V zadnjih desetletjih je malvazija iz sence naših drugih belih vinskih sort močno stopila v ospredje. Je avtohtona istrska sorta in v slovenski Istri pravijo, da jo imajo, tako kot njihov refošk, v krvi. Marec je mesec, ko tja in še zlasti v Portorož vabi ta prevladujoča istrska sorta vina.

V začetku meseca so se ji namreč tako kot že vrsto let z največjim spoštovanjem poklonili na dvodnevnem že 25. portoroškem festivalu z geslom Malvazija – žlahtni okus Mediterana. Gre za istrsko malvazijo z močnim karakterjem, ki se loči od preostalih malvazij po Sredozemlju, je slovenska sorta, ki se je razširila na Kras, v Vipavsko dolino, v Brda in čez mejo v Furlanijo.

S festivalom so vinogradniki in vinarji že pred leti stopili iz svojih kleti ter z njeno zgodbo pogumno zakoračili bliže ljubiteljem vin. Na njem vino ocenjujejo in se izobražujejo, na predavanjih in delavnicah ponujajo vpogled v njegov nastanek in nego ter ga s tem delajo še bolj prepoznavnega in cenjenega. Malvazija po njihovi zaslugi že dolgo ni več običajno namizno vino. Vinakoper, ki s festivala vsako leto odnese kako priznanje, se je predstavil s precej polnitvami malvazij. Pridelajo jih na več načinov – od mladega svežega vina do penin, dobro se obnese kot starana, v boljših letnikih pa tudi kot desertno vino, ki je znano kot sladka malvazija.

Ljubitelji malvazije so lahko poskusili kar 160 vzorcev. FOTOGRAFIJE: Janez Kočar in Jaka Ivančič

Trta malvazija je v naše kraje prišla v 13. ali 14. stoletju iz Italije. Je suho vino zlato rumene barve z značilno dokaj intenzivno cvetico ter s polno aromo. Odlično se poda k beli ribi, školjkam, perutnini, mineštram, testeninam, ne preveč pikantnemu siru … Da ima lahko pomembno mesto v kulinariki, so prikazali na kulinaričnih delavnicah.

Ambasadorka festivala

Obiskovalke in obiskovalci so lahko okušali 160 malvazij 72 vinarjev iz slovenske in hrvaške Istre, Krasa, Vipavske doline in Italije. Med njimi so bile tudi zmagovalne malvazije ocenjevanja Sommelier Slovenije 2023. Še pred festivalom sta namreč dve petčlanski strokovni komisiji ocenili 113 vzorcev, razdeljenih v pet kategorij, in sicer peneče se, sveže, zrele, macerirane in malvazije s preostankom sladkorja; 48 jih je prejelo zlato medaljo, štiri veliko zlato medaljo, pet pa se jih je okitilo z zmagovalnim naslovom.

Med peninami je slavila anima bela Kmetije Krmac, med svežimi je najbolj prepričala malvazija 2022 Kmetije Cigoj, med zrelimi pa malvazija istarska justina 2019 iz vinske kleti Damjanić Wines. Ocenjevalce je med maceriranimi najbolj navdušila malvazija istarska bomarchese riserva 2015, ki so jo pridelali v Vinariji Degrassi, med malvazijami s preostankom sladkorja pa je slavila dolce d'Istria 2015 iz vinske kleti Vinakoper.

Ob jubilejni 25. izvedbi festivala je Društvo vinogradnikov slovenske Istre imenovalo ambasadorko festivala. Ta naziv si je za pristno povezanost z malvazijo, iskreno pomoč pri organizaciji in neutrudno promocijo festivala zunaj meja Slovenije prislužila sommelierka Liliana Savioli. Posebne zahvale za večletno podporo festivalu so prejeli Občina Piran, Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Istrabenz Turizem, d. d., Turistično združenje Portorož in Vinakoper.

Delavnice

Obiskovalke in obiskovalci so v dveh dneh lahko obiskali šest delavnic, ki so jih vodili chef Restavracije COB z Michelinovo zvezdico Filip Matjaž, enolog družbe Vinakoper Boštjan Zidar, sommelierki Liliana Savioli in Majda Debevc, najboljši sommelier Slovenije Valentin Bufolin in vinske kraljice slovenske Istre Elizabet Bordon, Kim Mahnič, Sara Pfeifer Pelicon, Julija Jogan in aktualna Nika Glavina. Tradicionalno je bil en dan namenjen okrogli mizi, ki sta jo soorganizirala Društvo vinogradnikov slovenske Istre in LAS Istre.

Na njej so podpredsednik društva Sommelier Slovenije in državni prvak Bufolin, Sašo Ambrož iz Restavracije Marina Portorož, Matej Zaro iz vinske kleti Zaro, Danilo Šoster iz vinske kleti Vinakoper in Željka Fišer iz distribucije Brolo skupaj z vinarji razmišljali, kako bolj učinkovito prodajati vina višjega cenovnega ranga v restavracijah. Slednjemu je bilo na primer namenjeno okušanje malvazij in vodene strokovne ter kulinarične delavnice. K eni so na primer pritegnili chefa Restavracije COB z Michelinovo zvezdico Filipa Matjaža; na kulinarični delavnici je prikazal, kako se staplja vrhunsko hrano in izjemne malvazije.

Je suho vino zlato rumene barve, postrežemo ga s temperaturo 10–12 stopinj Celzija.

Odlično se poda k beli ribi, školjkam, perutnini, mineštram, testeninam, sirom.

Vinske kraljice niso skrivale spoštovanja do malvazije.