PRAZNIK VINA
Martinovo napoveduje vreme
Ljudski praznik je povezan s pregovori, kakšna zima nas čaka, napoveduje tudi barva prsne kosti goske.
Odpri galerijo
Sonce na Martina, pred vrati huda zima. FOTO: Chrimich/Getty Images
Vstopili smo v čas praznovanja pridelka. Trgatev je za nami in počasi bo mošt postal mlado vino. Sv. Martin, ki goduje 11. novembra, je zaščitnik vseh vinarjev in vinogradnikov. Obred, namenjen njegovemu čaščenju, je star vinogradniški običaj. Praznik izvira še iz časov pred našim štetjem, čeprav so ga praznovali drugače, drugačna je bila tudi njegova simbolnost. Tedaj so se naši poganski predniki predvsem zahvalili bogovom za letino pa tudi prosili za dobro letino v prihodnjem letu.
V času pokristjanjevanja se je praznik ohranil, vendar ga je tedaj zaznamoval lik priljubljenega svetnika, svetega Martina, po katerem ga poznamo še danes. Sveti Martin se je okoli leta 316 rodil na območju današnje Madžarske. Ker je bil zelo skromen, so ga ljudje hoteli za škofa. Legenda pravi, da naj bi Martina izdale gosi, ko so ga iskali, da bi mu sporočili novico o izvolitvi v škofa. To pa naj bi bil tudi razlog, da so si zagotovile prostor na obloženi mizi. Svetega Martina pogosto upodabljajo z gosko pod pazduho, zato je ta nekakšen zaščitni znak tega praznika. Martinovo je torej praznik, ko se mošt spremeni v vino, marsikatera gos pa v slastno pečenko.
Ljudsko izročilo ob martinovem je močno povezano z vremenskimi pregovori: Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi; Če Martin sonce ima, huda zima rada prikrevsa. Iz barve prsne kosti goske pa se po ljudskem izročilu da razbrati, kakšna zima nas čaka: Če je rdeča, bo zima mila, če pa je kost bela, bo zima huda, mrzla in z obilo snega; Za soncem Martina pride takoj sneg, zmrzlina, pa čeprav ta dan greje, tri dni se babje leto šteje; Ako je na Martinje lepo, bo za tri dni grdo.
Letošnji Martin je bil v višjih legah jasen, občasno tudi na Primorskem. Prinesel je hladno jutro, predvsem v alpskih dolinah so se temperature spustile pod ničlo. Glede na prvi pregovor bi zato sledilo, da zima prikrevsa v hribe, upajmo pa, da ne tudi na morje.
Skupne sezonske napovedi sedmih globalnih meteoroloških centrov kažejo, da obstaja le majhna verjetnost, da bo v prihodnjem trimesečnem obdobju (november–januar) temperatura v povprečju nižja od dolgoletnega obdobnega povprečja. Precej večja verjetnost je, da bo odklon temperature zavil v pozitivno smer.
Za isto obdobje padavinske napovedi ne kažejo nobenega zaznavnega odstopanja; najverjetneje je torej, da bo skupna trimesečna količina padavin blizu dolgoletnemu povprečju.
Kljub prehodu dveh vremenskih front ob koncu oktobra in v začetku novembra je bila količina padavin v zadnjem mesecu večinoma zelo povprečna, z rahlimi nihanji navzgor na Obali in navzdol na Koroškem. Snežnih padavin ni bilo, se je pa snežna odeja v visokogorju zaradi sončnega in toplega vremena znižala. Če je bilo ob koncu oktobra na Kredarici še 55 cm snega, ga je v Martinovem tednu samo še 20.
Sonce je že precej nizko nad obzorjem, zato so kljub nadpovprečno visokim temperaturam za ta letni čas dnevne vrednosti izhlapevanja nizke. Vodna bilanca v obdobju mirovanja (od začetka oktobra) je izrazito pozitivna in nadpovprečna v vseh regijah. Nizke so bile tudi dnevne vrednosti izhlapevanja, med 0,8 in 1,1 l/m2 vode na dan, kar je premalo za izrazite spremembe.
Marsikje v teh dneh kmetovalci na travnike in polja trosijo organska gnojila. Razvoz marsikje poteka čim bližje zakonsko določenemu datumu prepovedi razvoza gnojevke in gnojnice iz obveznosti t. i. nitratne uredbe. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili (gnojevka, gnojnica, bioplinska gnojevka, digestat) je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, prepovedano je tudi, če so tla nasičena z vodo, prekrita s snežno odejo in zamrznjena.
Tehnologi že leta poudarjajo, da je treba kmetijsko pridelavo poljščin jeseni zaključiti s pravočasnim spravilom in jesensko setvijo ter tako primerno izkoristiti vrednost organskih gnojil za gnojenje poljščin pred setvijo prezimnih posevkov. V tla zadelana gnojevka, ki smo jo navozili na ostanke koruznice, bo izboljšala razmerje ogljika in dušika v koruznici, prezimni posevki pa bodo izkoristili tudi druga hranila iz gnojevke, preprečila bo tudi morebitne izgube hranil v globlje plasti tal in podtalnico, posebno na lažjih tipih tal.
Na kmetijskih gospodarstvih, ki gnojijo s hlevskim gnojem, morajo upoštevati zakonske omejitve, ki časovno določajo čas za gnojenje s hlevskim gnojem ter njegovo začasno skladiščenje na kmetijskih zemljiščih. Na celinskem območju je prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Uležan hlevski gnoj se lahko začasno shranjuje na kmetijskem zemljišču v uporabi, vendar ne dlje kot dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto.
Začasno shranjevanje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m in je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta s posebnimi predpisi ni določen drugačen vodovarstveni režim.
Marsikje v teh dneh kmetovalci na travnike in polja trosijo organska gnojila. FOTO: Glebchik/Getty Images
V času pokristjanjevanja se je praznik ohranil, vendar ga je tedaj zaznamoval lik priljubljenega svetnika, svetega Martina, po katerem ga poznamo še danes. Sveti Martin se je okoli leta 316 rodil na območju današnje Madžarske. Ker je bil zelo skromen, so ga ljudje hoteli za škofa. Legenda pravi, da naj bi Martina izdale gosi, ko so ga iskali, da bi mu sporočili novico o izvolitvi v škofa. To pa naj bi bil tudi razlog, da so si zagotovile prostor na obloženi mizi. Svetega Martina pogosto upodabljajo z gosko pod pazduho, zato je ta nekakšen zaščitni znak tega praznika. Martinovo je torej praznik, ko se mošt spremeni v vino, marsikatera gos pa v slastno pečenko.
Ljudsko izročilo ob martinovem je močno povezano z vremenskimi pregovori: Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi; Če Martin sonce ima, huda zima rada prikrevsa. Iz barve prsne kosti goske pa se po ljudskem izročilu da razbrati, kakšna zima nas čaka: Če je rdeča, bo zima mila, če pa je kost bela, bo zima huda, mrzla in z obilo snega; Za soncem Martina pride takoj sneg, zmrzlina, pa čeprav ta dan greje, tri dni se babje leto šteje; Ako je na Martinje lepo, bo za tri dni grdo.
Letošnji Martin je bil v višjih legah jasen, občasno tudi na Primorskem. Prinesel je hladno jutro, predvsem v alpskih dolinah so se temperature spustile pod ničlo. Glede na prvi pregovor bi zato sledilo, da zima prikrevsa v hribe, upajmo pa, da ne tudi na morje.
Napoved za zimo
Skupne sezonske napovedi sedmih globalnih meteoroloških centrov kažejo, da obstaja le majhna verjetnost, da bo v prihodnjem trimesečnem obdobju (november–januar) temperatura v povprečju nižja od dolgoletnega obdobnega povprečja. Precej večja verjetnost je, da bo odklon temperature zavil v pozitivno smer.
Za isto obdobje padavinske napovedi ne kažejo nobenega zaznavnega odstopanja; najverjetneje je torej, da bo skupna trimesečna količina padavin blizu dolgoletnemu povprečju.
Verjetnost, da bo v prihodnjem trimesečnem obdobju temperatura nižja od dolgoletnega obdobnega povprečja, je majhna.
Kljub prehodu dveh vremenskih front ob koncu oktobra in v začetku novembra je bila količina padavin v zadnjem mesecu večinoma zelo povprečna, z rahlimi nihanji navzgor na Obali in navzdol na Koroškem. Snežnih padavin ni bilo, se je pa snežna odeja v visokogorju zaradi sončnega in toplega vremena znižala. Če je bilo ob koncu oktobra na Kredarici še 55 cm snega, ga je v Martinovem tednu samo še 20.
Sonce je že precej nizko nad obzorjem, zato so kljub nadpovprečno visokim temperaturam za ta letni čas dnevne vrednosti izhlapevanja nizke. Vodna bilanca v obdobju mirovanja (od začetka oktobra) je izrazito pozitivna in nadpovprečna v vseh regijah. Nizke so bile tudi dnevne vrednosti izhlapevanja, med 0,8 in 1,1 l/m2 vode na dan, kar je premalo za izrazite spremembe.
Previdno z gnojenjem
Marsikje v teh dneh kmetovalci na travnike in polja trosijo organska gnojila. Razvoz marsikje poteka čim bližje zakonsko določenemu datumu prepovedi razvoza gnojevke in gnojnice iz obveznosti t. i. nitratne uredbe. Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili (gnojevka, gnojnica, bioplinska gnojevka, digestat) je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 15. februarja, prepovedano je tudi, če so tla nasičena z vodo, prekrita s snežno odejo in zamrznjena.
Tehnologi že leta poudarjajo, da je treba kmetijsko pridelavo poljščin jeseni zaključiti s pravočasnim spravilom in jesensko setvijo ter tako primerno izkoristiti vrednost organskih gnojil za gnojenje poljščin pred setvijo prezimnih posevkov. V tla zadelana gnojevka, ki smo jo navozili na ostanke koruznice, bo izboljšala razmerje ogljika in dušika v koruznici, prezimni posevki pa bodo izkoristili tudi druga hranila iz gnojevke, preprečila bo tudi morebitne izgube hranil v globlje plasti tal in podtalnico, posebno na lažjih tipih tal.
Če Martinova gos po ledu lazi, o božiču navadno po blatu gazi.
Na kmetijskih gospodarstvih, ki gnojijo s hlevskim gnojem, morajo upoštevati zakonske omejitve, ki časovno določajo čas za gnojenje s hlevskim gnojem ter njegovo začasno skladiščenje na kmetijskih zemljiščih. Na celinskem območju je prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Uležan hlevski gnoj se lahko začasno shranjuje na kmetijskem zemljišču v uporabi, vendar ne dlje kot dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto.
Začasno shranjevanje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m in je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta s posebnimi predpisi ni določen drugačen vodovarstveni režim.
