Opozorilo: maščobe ne gasimo z vodo
Čeprav se največ nesreč, še posebno starejšim, zgodi v domači kopalnici, pa je najbolj nevaren prostor v stanovanju kuhinja. To niti ne preseneča, saj je to prostor, kjer so spravljeni noži in druge ostre reči, porežemo se lahko tudi, če se med pomivanjem razbije kozarec, v trenutku nepazljivosti se lahko polijemo z vrelo vodo ali naslonimo na vroč štedilnik, preveč segreta maščoba pa lahko zagori in naredi ogromno materialne škode.
Poleg tega pogosto hitimo s kuho, ko pridemo utrujeni iz službe, ali nas zmoti telefonski klic, otroci, partner ... Nesreče se dogajajo, a veliko je tudi reči, ki jih lahko naredimo, da se jim izognemo ali vsaj omilimo posledice. Še posebna previdnost je seveda potrebna pri delu okrog štedilnika. Nanj ne odlagamo reči, ki bi lahko zagorele, denimo krpe in plastične posode. Vedno preverimo, ali smo po koncu kuhanja ugasnili štedilnik, in upoštevamo, da bodo plošče še nekaj časa vroče.
Priporočljivo je med kuhanjem, še posebno na plinskem štedilniku, nositi predpasnik ali vsaj nekoliko bolj oprijeta oblačila. Ohlapna majica lahko namreč hitro zagori, tudi če se le za trenutek nagnemo nad odprti ogenj. Kadar hrano cvremo, oblečemo nekaj z dolgimi rokavi ter pokrijemo še druge dele telesa, kamor bi lahko brizgnilo vroče olje.
Na štedilnik ne odlagamo krp, servietov in plastike.
To in druge vrste maščob so tudi sicer najbolj nevarne in vsako leto povzročijo nemalo kuhinjskih požarov. Zato je dobro poznati dimne točke različnih vrst maščob. Dimna točka je najvišja temperatura, ki jo posamezna vrsta maščobe še lahko prenese, preden zagori. Maščobe z nižjo dimno točko tako ne bomo uporabljali za cvrtje ali peko debelejših zrezkov, ki se morajo, ko jih položimo v ponev, hitro zapeči. A dimna točka ni pomembna le za preprečevanje požarov v kuhinji, temveč tudi za zdravje.
Ko jo maščoba doseže, se namreč začne spreminjati njena molekularna struktura in proizvede se kancerogena snov, za katero je bolje, da je ne zaužijemo. Če po nesreči maščobo torej preveč segrejemo in zažgemo, jo raje zavrzimo.
Če zagori maščoba, posodo pokrijemo z vlažno krpo ali pokrovko.
Najnižjo dimno točko med rafiniranimi maščobami ima margarina, doseže jo že, ko se segreje na 155 stopinj Celzija, sledi ji deviško oljčno olje z med 190 in 240 stopinjami Celzija. Na drugi strani lestvice najdemo sončnično olje, ki prenese temperature do 245 stopinj Celzija, sojino in palmovo 240, arašidovo in koruzno pa 230 stopinj Celzija. Nerafinirana maščoba ima nekoliko nižjo dimno točko, zato za cvrtje ni primerna. Nerafiniranemu sončničnemu olju se molekularna struktura denimo spremeni že pri 110 stopinjah Celzija, edina tovrstna maščoba, ki prenese temperaturo nad 200 stopinj, pa je svinjska mast.
Če maščobo kljub temu zažgemo, se iz nje začne kaditi ali ta zagori, je pod nobenim pogojem ne hladimo ali gasimo z vodo. Ko na gorečo maščobo dodamo vodo, se bo ta namreč uparila, maščoba bo obdala drobne vodne kapljice, okrog katerih pa ostane zrak, in zgodila se bo tako imenovana maščobna eksplozija, zaradi katere se bo ogenj razširil na kuhinjske elemente. Prav tako, opozarjajo gasilci, na gorečo maščobo ne posipamo sladkorja ali moke, v tem primeru bo nastala prašna eksplozija z enakim rezultatom kot maščobna.
Kaj torej lahko storimo? Najprej ohranimo mirno kri, nato pa posodo z gorečo maščobo pokrijemo s pokrovko, ki prenese dovolj visoke temperature, ali krpo, ki smo jo zmočili z vodo, nato pa dobro oželi.
