Meglena jutra

Poslovili smo se od oktobra, ki je bil v večjem delu Slovenije nadpovprečno topel. V vzhodni in osrednji Sloveniji je bil odklon od povprečja (1981–2010) večji kot na jugozahodu, v Celju in Mariboru je bilo topleje za 1,1 °C, v Murski Soboti za 0,9 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 0,6 °C, v Portorožu in Biljah pa le za 0,3 °C. Izjema je bila le severozahodna Slovenija, kjer je bilo za nekaj desetink stopinj Celzija hladneje kot običajno. Nadpovprečna je bila tudi padavinska slika. Na skrajnem severozahodu je bilo padavin za okrog 80 % več kot v povprečju, na severozahodu za okrog 70 % več, na Obali in Goriškem ter v večjem delu osrednje Slovenije pa med 40 in 60 % več kot povprečno. Le na Koroškem je padla za oktober običajna količina dežja.

Ko s površine izhlapeva vlaga

Oktober so v dolinah zaznamovala meglena jutra. K sreči se je megla dopoldne največkrat razkadila in smo lahko uživali v prečudovitih odtenkih jesenskih barv. Megla se pojavi, ko vlaga izhlapeva s površine zemlje. Ker se izhlapljena vlaga dviguje, se ohlaja in kondenzira v drobne lebdeče kapljice, znan pojav megle. Za njen pojav je pomembna tudi temperatura zraka. Biti mora dovolj nizka ali bolj natančno, ko pade pod temperaturo rosišča. Megla se od oblakov razlikuje le v tem, da se dotika Zemljine površine, oblaki pa ne. Lahko nastane na več načinov, kar je odvisno od tega, kako se pojavi hlajenje, ki je povzročilo kondenzacijo. O megli govorimo, ko vidljivost zaradi vodnih kapljic postane manjša od enega kilometra, pri gosti megli je vidljivost samo sto metrov. Če vidljivost znaša med enim in desetimi kilometri, govorimo o meglici. Vidljivost je razdalja, na kateri lahko predmet še ločimo od okolice, če ga opazujemo ob dnevni svetlobi.

Varstvo drevja

V sadovnjakih nam je v suhih in toplih dnevih uspelo pospravili še zadnje plodove. To je tudi čas odpadanja listja, ko na listopadnih rastlinah nastajajo na poganjkih številne odprte rane, ki predstavljajo vhodna mesta za povzročitelje bakterijskih in glivičnih okužb. Za preprečitev okužb je zdaj čas za varstvo rastlin.
V polnem teku je obiranje oljk. Po pogostih in obilnih padavinah v septembru in oktobru tudi v oljčnikih opažajo pojav glivične bolezni pavje oko. Zato oljkarjem, ki imajo oljčnike okužene z omenjeno boleznijo, strokovnjaki svetujejo, da jih po končanem obiranju temeljito poškropijo.

Še vedno topla tla

Čeprav je znan pregovor, da Lenart (6. 11.) zemljo zaklene, temu težko pritrdimo. Tla so bila v večjem delu Slovenije v zadnjih dneh še primerno topla, v osrednji Sloveniji še vedno nad 10 °C, in primerno vlažna, da lahko še posadimo spomladi cvetoče čebulnice. Te in gomolji morajo pred zimo razviti dober koreninski sistem. Tla, kjer gojimo čebulnice, morajo biti dobro odcedna in prepustna.

Obenem pripravimo tudi jesenske aranžmaje, ki nas bodo razveseljevali v zimskem času. Za to potrebujemo rastline, ki prenašajo nižje jesenske temperature. V jesenske zasaditve spadajo mačehe, rese, krizanteme, hebe, hojhere, skimije, okrasno zelje, jesenski svišč, netresk, homulice, okrasne trave, različni bršljani in druge rastline. Za bolj razgibano dekoracijo uporabimo še razne dodatke, kot so košare in druge posode, ter različne vrste svetilk, v zadnjih dneh tudi buče, pogost jesenski okras.

Zadnja dela na poljih

Na travnikih ponekod še izvajajo zadnje odkose, na njivah hitijo s pospravljanjem zadnjih pridelkov. Zaradi vremenskih razmer v septembru in oktobru so marsikje kasnili s spravilom glavnega posevka, predvsem koruze, in je zato zamujala setev prezimnih posevkov in posevkov za zeleno odejo. S 25. oktobra se je prvi ukrep prestavil na 10. november, rok za ozelenitev oziroma zeleno odejo, ki mora prekrivati njivske površine, pa s 15. novembra na 1. december.

Toplo vreme in obilje vlage omogočata hiter razvoj ozimnih posevkov, prav tako pa tudi pojav škodljivcev in bolezni. Na posevkih oljne ogrščice in v ozimnih žitih je to čas jesenskega varstva rastlin. Ogrščica najbolje prezimi v fazi 7–8 listov. Če so rastline prevelike, so pozimi občutljivejše za mraz, podvržene tudi mehanskim poškodbam zaradi snega, kar lahko vodi v večje zimsko propadanje rastlin in zmanjšuje pridelek.