Menjava fasade. Kdaj se investicija povrne?
S pomladjo so se začela tudi dela v domu in njegovi okolici, mnogi bodo toplejše mesece in daljše dneve izkoristili za večje prenove, denimo fasade, saj napovedi po večini ne kažejo, da bi naslednjo kurilno sezono cena energentov kaj upadla, prej nasprotno. Da bi bili prostori poleti hladni, pozimi pa toplejši, je seveda potrebna dobra izolacija, ta pripomore tudi v boju proti plesni, ni pa edina in vedno najboljša rešitev. Še manj poceni.
Preden se odločimo za novo fasado in izolacijo, je treba ugotoviti, kaj bi radi s tem dosegli. In odgovor, da je svojo lani zamenjal ali obnovil sosed, je daleč od pravega. Prav tako ni pametno na vrat na nos menjavati fasade zaradi subvencij Eko sklada. Bolj kredibilni razlogi so omenjeni zgoraj, torej boljša izolacija hiše, preprečevanje nastanka plesni, manjša vlažnost v prostorih, manjša poraba energije … Ko določimo razlog, bo ta namreč za seboj potegnil še druga opravila, za katera je dobro vedeti vnaprej, da jih lahko vključimo v izračun stroškov. Samo dobra izolacija namreč ne bo prav dosti pomagala, če imamo na nepremičnini stara okna, ki ne tesnijo dobro, zato je treba, če želimo za ogrevanje ali hlajenje porabiti manj denarja, zamenjati tudi ta. V mansardnih prostorih enako velja za streho.
Za subvencijo Eko sklada je treba od januarja izbrati debelejšo izolacijo.
Kaj pokaže izračun?
Tudi če se ogrevamo s katerim od cenejših energentov, pa bi radi še dodatno privarčevali, se menjava izolacije ne izplača, saj je vložek precej večji, kot bi bil prihranek pri ogrevanju. Da bi ugotovili, v koliko letih bi se nam investicija povrnila, je najboljše v roke vzeti žepni računalnik ter izračunati, koliko denarja v povprečni sezoni zapravimo za ogrevanje, nato poiščemo cenik fasad. Debelejša ko bo izolacija, višja bo cena. Za fasadni sistem in 12 centimetrov debelo izolacijo iz stiropora, tanjša za dobro izolativnost ne pride niti v poštev, je treba v povprečju odšteti od 35 evrov na kvadratni meter, medtem ko znaša cena za kvadratni meter izolacije z 20 centimetrom debelim stiroporom od 40 evrov navzgor. Ko k temu dodamo še druga potrebna dela, denimo izdelavo ometa in pleskanje, se povprečna cena na kvadratni meter ustavi pri 43 evrih. Če izračun pokaže, da se nam bo investicija povrnila v nekaj letih, odlično, če bi z nižjo porabo energije prihranili le toliko manj, da bi za to trajalo desetletja, pa zamisel raje opustimo.
Če nismo povsem prepričani o svoji odločitvi, se posvetujemo s strokovnjakom.
Če se potegujemo za subvencijo Eko sklada, pa bo treba izbrati še debelejšo izolacijo od prej omenjenih 12 centimetrov. Januarja so namreč v uradnem listu objavili spremembe javnih pozivov, ki se nanašajo na tehnične zahteve glede toplotne prehodnosti novih oken in izolacije fasad. Tako bo treba denimo namesto 13,50 centimetra izbrati 15,50 centimetra debel grafitni stiropor in še nekoliko debelejši beli stiropor – 19,50 namesto prejšnjih 17 centimetrov. Nekje vmes je kamena volna. Da bi zadostili novim zahtevam glede razmerja med toplotno prevodnostjo in debelino toplotne izolacije, mora biti izolacija iz kamene volne po novem debela 17 centimetrov.
