VRT

Mikro vrt v kuhinji

Mikrozelenjava je imenitna pogruntavščina, ki nam zagotavlja sveže okuse vse leto; na posebnih pladnjih z rastnimi blazinicami je gojenje enostavno.
Fotografija: Mikrozelenjava je tudi na pogled privlačna. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Mikrozelenjava je tudi na pogled privlačna. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Zima je idealen čas, da si omislimo mikro vrtiček v svoji kuhinji. Tokrat ne bomo govorili o kalčkih, ki so priljubljena oblika zelenjave in jih lahko kupimo v trgovini ali enostavno vzgajamo doma, temveč o mikrozelenjavi, ki je dokaj novodobna pogruntavščina, vsaj kar se tiče domače pridelave. Svoj pohod je začela konec prejšnjega stoletja v Ameriki, kjer se prvič uporabi beseda microgreen, mikrozelenje, kakor jo tudi lahko poimenujemo.

Odlično dopolni okus in videz marsikatere jedi.
Odlično dopolni okus in videz marsikatere jedi.

Preden pogledamo podrobnosti, zapišimo osnovne razlike med kalčki in mikrozelenjavo. Kalčke gojimo samo v vodi, v posebnih kalilnikih ali kakršni koli posodi, medtem ko mikrozelenjava raste na pladnjih na rastni podlagi. To lahko pripravimo sami, na pladenj nasujemo substrat ali zemljo in posejemo, nastala bo prava mikro različica vrta. Danes lahko kupimo tudi posebne pladnje z rastno podlago, to so blazinice iz mineralnih vlaken, na katere neposredno sejemo izbrane rastline.

Bogastvo mikrozelenja in kalčkov
Bogastvo mikrozelenja in kalčkov

Blazinico pred setvijo dobro namočimo, nanjo enakomerno potresemo semena in jih rahlo vtisnemo vanjo. Za boljšo kaljivost je semena dobro za nekaj ur namočiti v vodi. Blazinice precej poenostavijo gojenje, pa tudi rastline niso umazane od substrata. Pladenj postavimo na svetel prostor, najboljša izbira je običajno okenska polica. Semena redno pršimo, kar je zlasti pomembno, če je pod oknom radiator.

Mikrozelenjavo lahko gojimo v zemlji, substratu ali na posebnih kalilnih pladnjih z blazinicami iz mineralnih vlaken.
Mikrozelenjavo lahko gojimo v zemlji, substratu ali na posebnih kalilnih pladnjih z blazinicami iz mineralnih vlaken.

Za kalitev semena potrebujejo do enega tedna, pri dveh tednih bodo imeli poganjki že razvite liste. Na tem mestu opozorimo na še eno razliko s kalčki. Slednji namreč razvijejo le klične liste, medtem ko mikrozelenje razvije prave liste, šele potem ga pobiramo. Rastlinice enostavno porežemo tik nad blazinico, ko porabimo vse, na pladenj namestimo novo blazinico in nadaljujemo setev. Tako imamo lahko vseskozi svežo mlado zelenjavo, ki jo uporabljamo predvsem presno, kot dodatek in okras jedem, na primer solat ali sendvičev.

Na spletu smo našli komplet za vzgojo mikrozelenja, ki je sestavljen iz pladnja in lesenega podstavka, blazinice iz mineralnih vlaken ter semen. Za dobrega pol metra dolg in 12 centimetrov širok pladenj, ki je ravno pravšnji za na okensko polico, je treba odšteti okoli 17 evrov. Dodatne blazinice je mogoče dokupiti v kompletu treh za slabih 5 evrov.


Semena za mikrozelenje sejemo povprek in zelo na gosto, lahko eno samo rastlino ali pa semena pomešamo. V tem primeru pazimo, da združimo rastline, ki približno enako hitro rastejo. Lahko se poigramo z vzorci, pa sejemo denimo rdečo solato med zelene rastline, tako bo obrok mikrorastlinic lepo pisan, privlačen tudi na krožniku.

Uporabimo lahko kar semena za vrt, čeprav smo opazili, da proizvajalci že ponujajo posebna semena za mikrozelenjavo. Gojimo lahko zelišča, solatnice in druge vrtnine, denimo zelje, ohrovt, cvetačo, kolerabo, blitvo, špinačo, grah, tudi repo, peso in žita, rukolo, gorčico, por, praktično vse rastline, pri katerih uživamo liste in stebla. Običajno pustimo, da zraste od tri do deset centimetrov, za to potrebujejo od enega tedna do dva tedna, nekatere vrste pa tudi do en mesec.


Mlade rastlinice so izredno bogate z vitamini in minerali, vsebujejo jih veliko več kot odrasle rastline, različni viri navajajo od pet do desetkrat več. Poleg tega imajo tudi zelo izrazit okus, uživamo jih kajpak presno. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije