TURIZEM
Mimo zamaška na Veliko planino
Planota v Kamniško-Savinjskih Alpah vabi v vseh letnih časih, morda je pozimi najlepša, še posebno letos, ko je toliko snega; če le ne bi bilo takšne gneče ...
Odpri galerijo
Niso vse poti oblegane.
Ob lepih dnevih – kakršen je bil denimo tudi sobota – na planoti kar vrvi od obiskovalcev. Vendar pa vzpenjača iz doline Kamniške Bistrice zaradi znanih razlogov ne deluje. Tako je najbolj udoben pristop z ovinkaste ceste, ki iz prelaza Črnivec vodi do Kranjskega Raka. Veliko ljudi ve za to cesto in ob lepih dnevih se tu zgodi pravi gorski prometni kolaps. Morda prav zaradi tega izberemo še dve drugi poti, ki sta prav tako zanimivi, le nekaj več časa si moramo vzeti za obisk. Prihranimo pa tudi kopico živcev, ker to, kar se dogaja na Kranjskem Raku, ni za rahločutne.
Prvi tak dostop je iz Dolskega grabna. Zapeljemo se mimo spodnje postaje vzpenjače do Kopišč in se od tu ob potoku dvignemodo planine Dol, od tu naprej do planine Konjščice in od tu še na Veliko planino.Drugi dostop je iz Podvolovljeka, že s štajerske strani. Prek vzhodnih pobočij se po markirani poti dvignemo do planine Marjanine njive. Od tu lahko nadaljujemo po markirani poti do Male planine, do Domžalskega doma na Veliki planini in naprej na Veliko planino. Lahko pa zavijemo desno na makadamsko pot, ki nas popelje do planine Dovja raven in nato naprej na Veliko planino.
Lahko rečemo, da smo na cilju, ko pridemo do kapelice Marije Snežne. Ta stoji na manjši vzpetini nad največjim pastirskim naseljem in v neposredni bližini smučarskih naprav in sankaške proge. Velika planina je vsekakor prava paša za oči. Znamenita je po desetinah planšarskih koč, pa po razgledu na Ljubljansko kotlino in na osrednje Kamniško-Savinjske Alpe, kjer prav gotovo izstopa Ojstrica. Tudi na planini se lahko izognemo trumam obiskovalcev, saj je planota obsežna, povsod je polno tekaških smučarskih poti in kopica planšarskih planin. Pa tudi smučarskih naprav, ki bodo prej ali slej le začele delovati.
Na vrhu pri Mariji Snežni Fotografije: Janez Mihovec
Zaradi zastojev lahko izberemo dve drugi poti, ki sta prav tako zanimivi.
Prvi tak dostop je iz Dolskega grabna. Zapeljemo se mimo spodnje postaje vzpenjače do Kopišč in se od tu ob potoku dvignemodo planine Dol, od tu naprej do planine Konjščice in od tu še na Veliko planino.Drugi dostop je iz Podvolovljeka, že s štajerske strani. Prek vzhodnih pobočij se po markirani poti dvignemo do planine Marjanine njive. Od tu lahko nadaljujemo po markirani poti do Male planine, do Domžalskega doma na Veliki planini in naprej na Veliko planino. Lahko pa zavijemo desno na makadamsko pot, ki nas popelje do planine Dovja raven in nato naprej na Veliko planino.
Velika planina je planota, ki se razteza na nadmorski višini od 1500 do 1666 metrov.
Lahko rečemo, da smo na cilju, ko pridemo do kapelice Marije Snežne. Ta stoji na manjši vzpetini nad največjim pastirskim naseljem in v neposredni bližini smučarskih naprav in sankaške proge. Velika planina je vsekakor prava paša za oči. Znamenita je po desetinah planšarskih koč, pa po razgledu na Ljubljansko kotlino in na osrednje Kamniško-Savinjske Alpe, kjer prav gotovo izstopa Ojstrica. Tudi na planini se lahko izognemo trumam obiskovalcev, saj je planota obsežna, povsod je polno tekaških smučarskih poti in kopica planšarskih planin. Pa tudi smučarskih naprav, ki bodo prej ali slej le začele delovati.
