Mineralna gnojila zemlji dolgoročno škodijo

Da je zemljo na vrtu treba hraniti, ni vprašanje, vprašanje je samo, kako. Rastline namreč pri rasti iz nje črpajo elemente, kot so dušik, kalij, magnezij, kalcij, fosfor, železo, in jo s tem siromašijo. V sistemih, kjer človek ne posega v naravne procese, se stvari uredijo same, saj snovi krožijo tako, da jih je vedno dovolj.

Tak primer je gozd, v katerem rastlinski ostanki propadajo tam, kjer so rasli. Listje pade z drevesa in se na tleh razgradi, s tem pa se v zemljo vrnejo elementi, ki jih drevo črpa za svojo rast. S tem je sklenjen krogotok, zaradi katerega zemlje ni treba dodatno gnojiti. Drugače je na vrtu, kjer organske ostanke odstranjujemo z gred, zaradi česar je zemlja zmeraj bolj osiromašena in jo je treba hraniti.

V danes vse bolj sprejetih načinih vrtnarjenja, kot je na primer permakultura, vrtnar deluje tako, da zemljo kolikor se da hrani z organskimi ostanki. Pri tem sta nepogrešljiva zastirka, ki jo vse leto polagamo na zemljo okoli rastlin, ter kompost, najbolje domači. Tako zastirko kot kompost organizmi, ki živijo v zemlji, neumorno predelujejo v hranila za rastline.
 

Ko je vseeno treba

Kadar je zemljo vendarle treba pognojiti, se vrtnarji, zlasti začetniki, srečajo z vprašanjem, kako oziroma s čim. Vsi poznamo izraze umetna in naravna gnojila, vendar ne vemo točno, kaj to pomeni. Na domačem vrtu po večini uporabljamo organska oziroma naravna gnojila, kljub temu pa poglejmo, kaj so umetna gnojila.

Z izrazom umetna označujemo mineralna gnojila, ki so pridobljena v industrijskem postopku, narejena pa so v obliki topnih, koncentriranih mineralnih snovi, ki jih rastline z lahkoto črpajo. Ločimo enostavna, ki vsebujejo le eno hranilno snov, in kombinirana, ki vsebujejo več snovi. Pod vplivom mineralnih gnojil rastline zelo hitro in dobro uspevajo, vendar je njihova uporaba dolgoročno škodljiva, saj slabo vpliva na zemljo.

S pogostim gnojenjem z mineralnimi gnojili se namreč zmanjšuje pestrost življenja v zemlji, hkrati pa tla postajajo zbita, namesto da bi bila vse bolj rahla. Skratka, z uporabo mineralnih gnojil dolgoročno povsem porušimo naravno ravnovesje v zemlji.

Mineralna gnojila se danes uporabljajo predvsem v kmetijstvu, zaradi dolgoročno škodljivih posledic jih ne najdemo v ekološki pridelavi, prav tako jih le redko uporabljajo vrtičkarji. Strokovnjaki jih priporočajo le, če analiza zemlje pokaže pomanjkanje katerega izmed hranil.
 

Organsko gnojilo nista le kompost ali gnoj

Boljša izbira so organska gnojila, ki so naravnega izvora, običajno gre za predelane rastlinske pa tudi živalske odpadke. Organska gnojila so bogata predvsem z dušikom, v primerjavi z mineralnimi pa učinkujejo bolj počasi. Zdaj seveda govorimo o kupljenih organskih gnojilih, s katerimi nadomestimo kompost ali gnoj, seveda pa jih lahko pripravimo tudi sami.
Uporaba industrijsko pripravljenih organskih gnojil je sila preprosta, saj so opremljena z natančnimi navodili za uporabo, zlasti je pomemben odmerek.


Običajno so narejena v obliki briketov, ki jih preprosto potresemo po zemlji, pri čemer se vzdržimo in ne pretiravajmo s količino, češ da bo bolje raslo, če damo malo več. Prav nasprotno, bolje je celo manj, kot je v navodilih. Prav tako je priporočljivo, da jih kombiniramo z domačim kompostom.
S kupljenimi organskimi gnojili lahko gnojimo tako jeseni kot spomladi, bolj priporočljivo je na pomlad.

V dvomu glede uporabe poprosimo prodajalca v vrtnariji, naj nam pomaga izbrati pravo gnojilo glede na naš namen uporabe. Če uporabljamo hlevski gnoj, pa je bolje gnojenje opraviti jeseni. Kako in zakaj, pa prihodnjič.