JELENI
Mogočno rogovje, ki ga odvržejo
Jeleni ga odvržejo med februarjem in aprilom, do konca avgusta jim zraste novo.
Odpri galerijo
Poleti so rdečkasto rjavi, pozimi rjavo sive barve. FOTO: Arturasker/Getty Images
Zelo eleganten je samec z velikanskim rogovjem na glavi, tudi sicer je navadni jelen (Cervus elaphus) visok, do metra in pol v plečih, dolg je od 1,5 do dva metra. Je največji od predstavnikov družine jelenov, ki živijo v Sloveniji. Samci tehtajo do 250 kg in so večji od samic, košut, ki so težke do 150 kg.
Najprej seveda opazimo rogovje. Prvo začne samcem rasti, ko so stari 12 do 14 mesecev, a še ni razvejano; marca odpade in na njegovem mestu začne rasti novo, ki je vsako leto večje in bolj razvejano. Največje rogovje ima po desetih letih. Rogovje odraslega jelena je sestavljeno iz dveh vej, parožki na vrhu tvorijo krono.
Veji merita do 120 cm, na njiju je po sedem ali več parožkov, leva in desna stran pa sta bolj ali manj zrcalno simetrični.
Poleti je kožuh odraslih rdeče rjav, pozimi postane sivo rjav; zadnjica in spodnja stran repa sta beli. Mladiči, teleta, so v prvih mesecih progasti.
Imajo dobro razvit vid, sluh in voh, dobro tečejo, skačejo, tudi plavajo. Podnevi počivajo med drevesi, ob mraku pa gredo na pašo, hranijo se predvsem s travami, tudi semeni in plodovi. Čez dan se pasejo le, če se počutijo dovolj varne.
Pozimi, v času hude lakote, se lotijo vej iglavcev in lubja. So čredne živali, črede so lahko večstoglave. Samice se s teleti družijo med seboj, samci pa pozimi sestavljajo svoje trope, ki razpadejo v začetku parjenja, ki mu rečemo ruk, ker se jeleni v tem času oglašajo z močnim rukanjem. Navadno je septembra, ko fizično merijo moči in si poskušajo pridobiti čim več košut. Samica je breja približno osem mesecev, maja ali junija skoti eno tele in ga doji tri mesece.
Življenjska doba je od 15 do 20 let, v naravi dočakajo od pet do šest let; njihov največji sovražnik je volk, ki pleni zlasti bolne in poškodovane živali. Pri nas največ jelenjadi živi v dinarskih bukovo-jelovih gozdovih, tudi v mešanih in smrekovih gozdovih alpskega sveta in celo v poplavnih gozdovih v vzhodni Sloveniji.
Najprej seveda opazimo rogovje. Prvo začne samcem rasti, ko so stari 12 do 14 mesecev, a še ni razvejano; marca odpade in na njegovem mestu začne rasti novo, ki je vsako leto večje in bolj razvejano. Največje rogovje ima po desetih letih. Rogovje odraslega jelena je sestavljeno iz dveh vej, parožki na vrhu tvorijo krono.
Veji merita do 120 cm, na njiju je po sedem ali več parožkov, leva in desna stran pa sta bolj ali manj zrcalno simetrični.
Poleti je kožuh odraslih rdeče rjav, pozimi postane sivo rjav; zadnjica in spodnja stran repa sta beli. Mladiči, teleta, so v prvih mesecih progasti.
Imajo dobro razvit vid, sluh in voh, dobro tečejo, skačejo, tudi plavajo. Podnevi počivajo med drevesi, ob mraku pa gredo na pašo, hranijo se predvsem s travami, tudi semeni in plodovi. Čez dan se pasejo le, če se počutijo dovolj varne.
Avtohtona čredna divjad je razširjena po vsej Sloveniji.
Pozimi, v času hude lakote, se lotijo vej iglavcev in lubja. So čredne živali, črede so lahko večstoglave. Samice se s teleti družijo med seboj, samci pa pozimi sestavljajo svoje trope, ki razpadejo v začetku parjenja, ki mu rečemo ruk, ker se jeleni v tem času oglašajo z močnim rukanjem. Navadno je septembra, ko fizično merijo moči in si poskušajo pridobiti čim več košut. Samica je breja približno osem mesecev, maja ali junija skoti eno tele in ga doji tri mesece.
Življenjska doba je od 15 do 20 let, v naravi dočakajo od pet do šest let; njihov največji sovražnik je volk, ki pleni zlasti bolne in poškodovane živali. Pri nas največ jelenjadi živi v dinarskih bukovo-jelovih gozdovih, tudi v mešanih in smrekovih gozdovih alpskega sveta in celo v poplavnih gozdovih v vzhodni Sloveniji.
