Kaj storiti z mokrim snegom na vrtu?
Sneg, ki nam ga je narava v zadnjih dneh precej radodarno nasula, je povzročil obilo nevšečnosti na cesti, prebivalce zasneženih krajev pa nagnal k čiščenju dvorišč, pločnikov in drugih površin. Očiščene poti po vrtu in okoli hiše potresemo s soljo, da preprečimo poledico. Pri tem pazimo, da sol ne pride v stik z rastlinami, saj jim škoduje. Tudi sicer ne pretiravamo z uporabo soli, saj se izpira v zemljo in podtalnico.
Žleda ne moremo odstraniti z vej, zato moramo počakati, da se otopli in se stali.
Za vrt je sneg sicer nadvse dobrodošel, saj ustvari izolacijo za zemljo. Po drugi strani pa je nevaren za drevje, saj ga lahko polomi. Drevesa in grmovnice so manj občutljivi za težo, če jih še pred sneženjem povežemo, kar seveda ni vedno mogoče. Sicer pa bodimo pozorni na količino in strukturo snega. Če je rahel in sipek, bo verjetno sam padel z vej, če je moker in težak, pa je obremenitev velika in s tem možnost poškodbe večja. Zato veje, ki se pod snegom močno upogibajo, otresemo in tako odstranimo sneg. Pomagamo si z ročajem metle, lopate ali dolgo palico in poskusimo doseči tudi višje veje. Otresemo tudi tiste, ki smo jih povezali. Poleg iglavcev so za težo občutljivi tudi forzicija, lovorikovec in druge grmovnice. Zlasti je treba poskrbeti za sredozemske rastline, ki jih gojimo v hladnejših predelih države, na primer kaki ali fige. Pokrijemo jih s smrekovimi vejami, lahko jih tudi povijemo z zimsko tkanino, ki jo kupimo v vrtnarskih trgovinah.
Še bolj kot sneg je nevaren žled, saj ga ne moremo odstraniti z vej. Ne pomaga drugo kot čakanje, da se otopli in se stali, lahko pa ogrožene veje podpremo s palicami in tako preprečimo zlom. Žled nastane v dežju, ko je zrak tako mrzel, da voda zmrzuje in tako na drevju in grmovju nastane ledeni oklep.
Kadar pa se veje kljub vsemu zlomijo, bodisi pod snegom bodisi pod žledom, nastane na rastlini rana, ki jo je najbolje kar takoj oskrbeti. Neenakomerno odlomljeni del odrežemo s škarjami, rane pa zamažemo s cepilno smolo.
