Mokro na mokro

Letošnje majsko vreme je zelo muhasto, s pogostim dežjem, nalivi in nevihtami. Konec tedna je nad naše kraje znova priplesala hladna fronta in minimalne temperature zraka so v predzadnjem majskem ponedeljku padle v večjem delu Slovenije na 5 do največ 8 stopinj Celzija, le na Goriškem in Primorskem je bilo nad 10. V visokogorju je spet snežilo.

Na Kredarici je še vedno več kot pet metrov snega, tudi na Zelenici ga je še več kot en meter, na Voglu 90 cm in na Vršiču okrog pol metra. Suhih dni je bilo maja bore malo, v osrednji Sloveniji le za dober teden, deževnih pa bi lahko sešteli za skoraj tri tedne. V Ljubljani je od 23. aprila do zadnjega tedna maja padlo več kot 200 mm dežja, običajno ga pade za polovico manj, v Portorožu pa ga je padlo čez 140 mm, enkrat več kot običajno.

Nekoliko manjši, a še vedno nadpovprečni so odkloni na skrajnem severovzhodu in jugovzhodu. Meteorologi na Arsu so razložili vzrok za spremenljivo vreme v zadnjih dneh in tudi v letošnji pomladi. Krivec je lega območja močnih vetrov oziroma vetrovni stržen visoko v ozračju. Vetrovnemu strženu na višini od devet do 12 kilometrov v angleščini pravimo »jet stream«. Zadržuje se na višinah, kjer se odvija večina letalskega prometa.

Imenujejo ga tudi zračna reka, saj zelo učinkovito premešča velike količine zraka. Vetrovni stržen je neobičajno močan in sega precej južneje, kot bi pričakovali za ta del leta. Hitrost vetra na višini okoli devet kilometrov celo presega 200 km/h. Njegova moč je posledica velike temperaturne razlike, južneje od središča stržena se zadržuje zelo topla zračna masa, severno pa hladna. Na določenih delih pod vetrovnim strženom nastajajo fronte in cikloni, zato je njegova napoved ključna za razvoj vremena pri tleh. V začetku tedna je bila njegova lega južneje, zato smo bili v območju hladnega zraka. Glede na zadnje napovedi se bo ob koncu tedna zadrževal severneje, kar pomeni, da se bo tudi pri nas najverjetneje otoplilo. Hladen zrak pa vseeno ne bo prav daleč od naših krajev, zato so tudi ohladitve še možne.
 

Vlagoljubcem vreme godi

Vremenske razmere z veliko vlage so ugodne za razvoj bolezni na sadnem drevju in vinski trti. Možnost za močno primarno okužbo z jablanovim škrlupom se je razvila v drugi dekadi maja, službe za varstvo rastlin ob pogostih padavinah opažajo tudi intenzivno sproščanje askospor. Zato je za varstvo nasadov še naprej potrebno redno obnavljanje fungicidne obloge.

Tudi v vinogradih severovzhodne in jugovzhodne Slovenije, predvsem tam, kjer domujejo sorte, ki so hitrejše v razvoju in so že razprle od štiri do osem listov ter so vidna socvetja, so bili izpolnjeni pogoji za prvo primarno okužbo s peronosporo vinske trte. Tehnologi svetujejo, da se nanos zaščitnih sredstev opravi pred naslednjim padavinskim obdobjem, najpozneje do izteka inkubacije. Priporočajo, da presledki med škropljenji niso daljši od osem do deset dni. Mogoče je uporabiti tudi kontaktne pripravke s kurativnim delovanjem, še svetujejo.



Treba je prebrati in upoštevati navodila za njihovo uporabo, in sicer zaradi nevarnosti posameznih pripravkov za čebele in predpisanih razdalj od voda. Če so nevarni za čebele, je treba cvetočo podrast pokositi in škropljenje opraviti v večernem ali nočnem času, ko so čebele v panjih.
 

Dež polega travo

Trave so v fazi latenja, ko je treba za pridelavo kakovostne krme opraviti prvo košnjo. Dež pa vztrajno polega bilke. Tako kot lani bodo verjetno težave pri spravilu prvega odkosa. Pri spravilu mrve je vsebnost sušine eden izmed ključnih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na kemično sestavo in energijsko vrednost krme. Priporočljivo je, da mrva za skladiščenje vsebuje več kot 85 odstotkov sušine. To v naših pridelovalnih razmerah pomeni od tri do štiri dni ugodnega vremena.



Študije kmetijske stroke kažejo, da kakovost pridelane krme v Sloveniji ne kaže trenda izboljšanja, za kar sta glavna razloga deloma prepozna košnja in ponekod neugodna botanična sestava travne ruše. V Sloveniji namreč večino sena posušimo na tleh. Ker to zahteva več dni stabilnega in lepega vremena, veliko kmetij zamakne prvo košnjo trajnega travinja v junij ali ponekod celo v začetek julija, ko je hranilna vrednost krme že slabša kakor v fazi latenja vodilnih trav v travni ruši. Ob poznih košnjah se lahko pojavi še dodaten problem. Na površinah, na katerih kosimo od enkrat do dvakrat, večjih težav nimamo, saj je travna ruša izenačena in ni obsežnejše podrasti. Na tistih, na katerih kosimo večkrat, je botanična sestava ruše drugačna in se lahko zgodi, da pod prvo košnjo že raste druga košnja.



Tako del trave postane prestar za siliranje. Če je pri travinju večji delež pretežno visokih trav in s časom košnje zamujamo, se v podrasti že pojavlja mlada trava. Visoke imajo že razvita stebla s cvetovi, ki so na pogled suha, v notranjosti pa niso. Mlada zelena trava, ki ima pretežno listno maso, se hitreje suši kot stara in navidezno suha stebla. Zato v večini primerov pospravljamo mešanico suhe in malo manj suhe krme. Tu pa tiči nevarnost samovžiga takšne krme.