ŽIVALI
Mormon: izvrstni letalec in potapljač
Mormon je morski ptič, ki ga prepoznamo po živo oranžnem kljunu, ki pod UV-svetlobo zažari; večino življenja preživijo na vodi, na kopnem se parijo.
Odpri galerijo
Vsako leto se pari z istim partnerjem. FOTO: Dgwildlife/Getty Images
Mormoni so morski ptiči iz družine njork, prepoznamo jih po barvitem kljunu, ki skozi leto spreminja barve. Pozimi je dolgočasno siv, spomladi pa zažari v prečudoviti oranžni. Tudi s pomočjo barve samci privabijo samice. Živo oranžne rožene plošče mormonu zrastejo pred gnezditveno sezono, jeseni pa jih odvrže, zato imajo ti ptiči pozimi manjši kljun.
Med gnezditvijo je glede na telesno velikost ogromen, podoben papagajevemu, zato je dobil mormon vzdevek morski papagaj, tudi pingvin severa, včasih pa mu pravijo morski klovn. Ali ste vedeli, da njihovi barvni, fluorescenčni kljuni pod UV-svetlobo zažarijo? Mormoni lahko zaznajo rdečo, modro in zeleno svetlobo, pa tudi valovne dolžine na koncu UV-spektra. To pomeni, da vidijo ultravijolične »barve« v predmetih, ki jih ljudje ne moremo. Te barve se nam lahko razkrijejo samo v primeru, da postavimo predmete pod UV-svetlobo.
Telo mormona je čokato, dolgo 28 do 34 cm in dvobarvno – po prsih in trebuhu belo, po hrbtni strani pa črno, okoli vratu ima črn pas. Poleti ima okoli oči in po licih belo perje, ki pozimi posivi. Peruti so po spodnji strani temno sive. So odlični letalci, s perutmi zamahnejo do 400-krat v minuti in divjajo s hitrostjo do 88 kilometrov na uro.
A to še ni vse, so tudi izvrstni potapljači: potapljajo se z morske gladine in lovijo plen, potopijo se lahko tudi do 60 metrov globoko. Večino življenja preživijo na morju, kadar ne plavajo, počivajo na valovih. So mesojedci, jedo predvsem manjše ribe.
Med gnezditvijo se jih na tisoče zbere ob obali in na otokih severnega Atlantskega oceana od Norveške do Španije in od severozahodne Grenlandije do Nove Fundlandije. Navadno se parijo z istim partnerjem kot minula leta. Nekateri samci in samice so skupaj tudi dvajset let! Pozimi se umaknejo v notranjost celine, opazimo jih lahko tudi po obalah Sredozemskega morja.
Najlaže ga opazimo na obali Islandije, kjer je naseljenih 60 odstotkov celotne populacije. V divjini živijo okoli 20 let, njihovi glavni sovražniki so lačni galebi, ki mormone zgrabijo v letu ali s tal. Ker so jih ljudje v preteklosti močno lovili, je njihova populacija upadala, v večini krajev pa zdaj uživajo delno ali popolno zaščito.
Kadar ne plava, počiva na valovih. FOTO: Peter Wilcox/Getty Images
Med gnezditvijo je glede na telesno velikost ogromen, podoben papagajevemu, zato je dobil mormon vzdevek morski papagaj, tudi pingvin severa, včasih pa mu pravijo morski klovn. Ali ste vedeli, da njihovi barvni, fluorescenčni kljuni pod UV-svetlobo zažarijo? Mormoni lahko zaznajo rdečo, modro in zeleno svetlobo, pa tudi valovne dolžine na koncu UV-spektra. To pomeni, da vidijo ultravijolične »barve« v predmetih, ki jih ljudje ne moremo. Te barve se nam lahko razkrijejo samo v primeru, da postavimo predmete pod UV-svetlobo.
Telo mormona je čokato, dolgo 28 do 34 cm in dvobarvno – po prsih in trebuhu belo, po hrbtni strani pa črno, okoli vratu ima črn pas. Poleti ima okoli oči in po licih belo perje, ki pozimi posivi. Peruti so po spodnji strani temno sive. So odlični letalci, s perutmi zamahnejo do 400-krat v minuti in divjajo s hitrostjo do 88 kilometrov na uro.
A to še ni vse, so tudi izvrstni potapljači: potapljajo se z morske gladine in lovijo plen, potopijo se lahko tudi do 60 metrov globoko. Večino življenja preživijo na morju, kadar ne plavajo, počivajo na valovih. So mesojedci, jedo predvsem manjše ribe.
Barva mormonovega kljuna se čez leto spreminja.
Med gnezditvijo se jih na tisoče zbere ob obali in na otokih severnega Atlantskega oceana od Norveške do Španije in od severozahodne Grenlandije do Nove Fundlandije. Navadno se parijo z istim partnerjem kot minula leta. Nekateri samci in samice so skupaj tudi dvajset let! Pozimi se umaknejo v notranjost celine, opazimo jih lahko tudi po obalah Sredozemskega morja.
Najlaže ga opazimo na obali Islandije, kjer je naseljenih 60 odstotkov celotne populacije. V divjini živijo okoli 20 let, njihovi glavni sovražniki so lačni galebi, ki mormone zgrabijo v letu ali s tal. Ker so jih ljudje v preteklosti močno lovili, je njihova populacija upadala, v večini krajev pa zdaj uživajo delno ali popolno zaščito.
