Mraz upočasnil zgoden razvoj

Skupna značilnost letošnjega spomladanskega razvoja sadnih rastlin je bila zgodnost fenološkega razvoja v primerjavi z običajnim, ki je ocenjen na podlagi dolgoletnih nizov podatkov fenološkega monitoringa Arsa.


Ohladitev je zgoden fenološki razvoj nekoliko zaustavila, zato je trenutno fenološko stanje rastlin, ki označujejo zgodnjo pomlad, blizu dolgoletnega povprečja. Na sprehodih v gozdu opazimo, da se sramežljivo prikazujejo prvi listi divjega kostanja, lipe in breze, ki olistajo med prvimi. V osrednji Sloveniji (fenološka postaja Ljubljana) divji kostanj običajno olista v začetku druge dekade, na Primorskem pa sredi prve dekade aprila. Le nekaj dni za njim tudi lipa.

Letos je divji kostanj napel brste že pred ohladitvijo, ki pa je nadaljnji razvoj zadržala, zato je olistal ob skoraj običajnem času. Podobno tudi lipa te dni odpira liste, prvi listi breze se odpirajo nekaj dni za povprečjem.
 

Mala travniška sonca

Prve cvetove je ob koncu marca že ponujal regrat, dober teden prej kot običajno, le na Primorskem pozneje. V zadnjih dneh pa so rahlo višje temperature in padavine sprožile, da so travniki v večjem delu Slovenije porumeneli od obilja cvetov. To je ob normalnem času, na polovici aprila. Res je, da smo zadnja leta imeli več zgodnjih pomladi in se letošnja zato dozdeva pozna.

Na SV in še v nekaterih delih Slovenije premalo dežja zadržuje ozelenitev travne ruše in tudi cvetenje regrata. Iz osrednje listne rozete regrata zraste eno do več pokončnih votlih stebel, visokih od pet do 30 cm, ki imajo v sebi bel mleček. Steblo nosi do pet centimetrov širok cvetni košek, sestavljen izključno iz rumenih jezičastih cvetov. Regrat je edinstven naravni »vremenoslovec« in ura.

Popoldne, ob 15. uri, v mokrem vremenu, pred dežjem ali ob visoki vlagi se zaprejo kot majhni dežniki. S tem ohranijo cvetni prah in preprečijo, da bi se nektar razredčil. Ob 6. uri in ob jasnem vremenu spet odprejo rumene glave. Iz cvetov lahko naredimo čaj, sirup, med, žele, smuti, vino ali jih celo ocvremo. Regrat je tudi dragocen vir hrane za čebele, metulje in druge žuželke, ki jedo nektar, zlasti v sončnih dneh zgodaj in pozno v letu, ko je malo drugega na voljo.
 

Račji dom in družina

Pogled nam je v preteklih tednih večkrat ujel premike divje race mlakarice. Ta je najbolj razširjena vrsta race pri nas. Ima značilen sezonski spolni dimorfizem, kar pomeni, da se samci v delu leta zelo razlikujejo od samic po izraziti obarvanosti perja. Poleti, med obema menjavama perja, sta si samec in samica zelo podobna in ju ločimo le po obarvanosti kljuna. Pozimi in v času razmnoževanja pa so racmani v svatovskih barvah.

Glava in vrat sta kovinsko zelena, na vratu je bel obroč. Hrbet je svetlo rjav, boki pa svetlo sivi, grahasti. Prsi so kostanjevo rjave, letalna peresa pa so srebrno siva s črnimi obrobami. Dvorjenje se začne že pozno jeseni. V tem času pogosto vidimo, kako za raco leta več racmanov. Februarja so običajno pari že trdno oblikovani in ločeni od drugih rac. Raco mlakarico uvrščamo med monogamne vrste, kar pomeni, da ima en samec le eno samico. Običajno traja taka monogamna zveza več let, čeprav niso redki racmani, ki po oploditvi samice, ko ta začne valiti, iščejo nove race, ki so še brez samca. Gnezdijo med marcem in julijem.

Jajca začnejo nesti že februarja, običajno pa od konca marca do srede maja. Raca jih znese približno sedem do 13, redkeje več. Gnezdo naredi največkrat ob vodi ali na njej, neredko pa tudi daleč stran od vode. Lahko je na tleh ali pa nad tlemi. Vali samo samica, okrog 28 dni. Čeprav jajca odlaga več dni, se izležejo skoraj istočasno, z 10–14-urno razliko. Preden zapusti gnezdo, mama raca pokrije jajca. Ko se mlade račke izvalijo, jih hitro odpelje v vodo.

Mladiči začno leteti med sedmim in osmim tednom. Raca mlakarica je vsejed. Hrani se tako z rastlinsko kot živalsko hrano, pri čemer znaša delež prve približno 90 odstotkov. Med iskanjem hrane, ki jo najde tako v vodi kot na kopnem, je sposobna preleteti izredno velike razdalje, tudi več deset kilometrov. Hrani se tako podnevi kot ponoči.