Muhasta zimska lepotica
Ciklame jeseni čudovito uspevajo na balkonu ali terasi, ko se temperature spustijo pod 5 stopinj, jih prestavimo v notranje prostore.
Odpri galerijo
Jeseni bo krasila balkon. FOTO: Guliver/Getty Images
Ciklama je gotovo ena najbolj priljubljenih cvetočih lončnic, ki pozimi krasijo naše domove. Kako tudi ne, saj se kiti s prelepimi cvetovi različnih barv, med katerimi je najbolj znana roza. Po tej se imenuje celo barva, namreč ciklamna, in združuje vijolično, roza in belo.
Ciklame lahko vzgajamo vse leto, kljub temu pa velja za cvetlico jeseni in zlasti zime. Jeseni bo krasila balkonske zasaditve, lahko v družbi drugih rastlin, pozimi pa jo prenesemo v notranje prostore, saj ne prenaša dobro nizkih temperatur. Ko se te spustijo do pet stopinj, je zadnji čas za selitev. Vendar pozor, gre za precej občutljivo rastlino, ki ji niti previsoke temperature ne prijajo, zato bo začela na okenski polici nad radiatorjem hitro izgubljati cvetove, prej čvrsti, temno zeleni listi bodo porumeneli. Prav to se nam pogosto zgodi, ko bujno ciklamo kupimo v cvetličarni ali vrtnariji, po nekaj tednih pa lahko že konča na kompostu. Pozimi jih ne kupujmo v vrtnarijah, kjer so izpostavljene mrazu, doma pa ji premišljeno izberimo primeren prostor. Optimalna temperatura, pri kateri bo ta čudovita lončnica, katere predniki izhajajo iz hribovitih predelov Sredozemlja, lepo uspevala, je med 10 in 12, največ 15 stopinj, to pa je v naših domovih le še redko. Zato ji poiščimo prostor na kakšnem slabše ogrevanem stopnišču oziroma v predsobi, pri tem pa ne pozabimo, da potrebuje tudi dovolj svetlobe, vendar ne neposrednega sonca.
Precej muhasta lepotica, porečemo, in če nimamo opisanih prostorov, jo damo na okensko polico, ki je obrnjena proti severu, in poskrbimo, da radiator pod njo ne bo vroč. Precej zahtevna je tudi glede zalivanja, za bujno rast potrebuje stalno vlago, vendar ne preobilne, saj lahko čebulica pa tudi mesnata stebla ob preveliki moči zgnijejo. Vodo iz podstavka, ki se nabere po zalivanju, vedno odlijemo; še boljše je, da vodo nalijemo v podstavek, počakamo, da gre v zemljo, kar ostane, odlijemo.
Še eno zahtevo ima naša lepotica, namreč vlažen zrak, vendar ne prenese, da jo pršimo neposredno po listih, kaj šele po cvetju. S pršilko zato previdno navlažimo zrak okoli nje. Kljub vsej negi je naravno, da bodo cvetovi veneli, tu in tam bo propadel kakšen list. Vse to sproti odstranjujemo tako, da jih izpulimo ali odrežemo čim bolj nizko.
Potrebuje stalno vlago, vendar zalivajmo previdno.
Ciklame lahko vzgajamo vse leto, kljub temu pa velja za cvetlico jeseni in zlasti zime. Jeseni bo krasila balkonske zasaditve, lahko v družbi drugih rastlin, pozimi pa jo prenesemo v notranje prostore, saj ne prenaša dobro nizkih temperatur. Ko se te spustijo do pet stopinj, je zadnji čas za selitev. Vendar pozor, gre za precej občutljivo rastlino, ki ji niti previsoke temperature ne prijajo, zato bo začela na okenski polici nad radiatorjem hitro izgubljati cvetove, prej čvrsti, temno zeleni listi bodo porumeneli. Prav to se nam pogosto zgodi, ko bujno ciklamo kupimo v cvetličarni ali vrtnariji, po nekaj tednih pa lahko že konča na kompostu. Pozimi jih ne kupujmo v vrtnarijah, kjer so izpostavljene mrazu, doma pa ji premišljeno izberimo primeren prostor. Optimalna temperatura, pri kateri bo ta čudovita lončnica, katere predniki izhajajo iz hribovitih predelov Sredozemlja, lepo uspevala, je med 10 in 12, največ 15 stopinj, to pa je v naših domovih le še redko. Zato ji poiščimo prostor na kakšnem slabše ogrevanem stopnišču oziroma v predsobi, pri tem pa ne pozabimo, da potrebuje tudi dovolj svetlobe, vendar ne neposrednega sonca.
Po prelepih cvetovih se imenuje celo barva, ciklamna. FOTO: Guliver/Getty Images
Precej muhasta lepotica, porečemo, in če nimamo opisanih prostorov, jo damo na okensko polico, ki je obrnjena proti severu, in poskrbimo, da radiator pod njo ne bo vroč. Precej zahtevna je tudi glede zalivanja, za bujno rast potrebuje stalno vlago, vendar ne preobilne, saj lahko čebulica pa tudi mesnata stebla ob preveliki moči zgnijejo. Vodo iz podstavka, ki se nabere po zalivanju, vedno odlijemo; še boljše je, da vodo nalijemo v podstavek, počakamo, da gre v zemljo, kar ostane, odlijemo.
Še eno zahtevo ima naša lepotica, namreč vlažen zrak, vendar ne prenese, da jo pršimo neposredno po listih, kaj šele po cvetju. S pršilko zato previdno navlažimo zrak okoli nje. Kljub vsej negi je naravno, da bodo cvetovi veneli, tu in tam bo propadel kakšen list. Vse to sproti odstranjujemo tako, da jih izpulimo ali odrežemo čim bolj nizko.
