ZGORNJE POSOČJE
Muzej na prostem Mengore
V vsakem kotičku Zgornjega Posočja počiva neizbrisen spomin na vojno; vsaka kaverna, strelski jarek, cerkev, pot, mulatjera, hrib, gora ali pokopališče ima svojo pripoved.
Odpri galerijo
Ohranile so se številne ostaline prve svetovne vojne.
Območje doline Soče je bilo v prvi svetovni vojni del soške fronte. Ob reki so se bojevali, umirali in trpeli fantje in možje mnogih narodov. Iz tega obdobja so se ohranile številne ostaline, ki predstavljajo kulturno in zgodovinsko dediščino nacionalnega ter mednarodnega pomena.
Tako je tudi na Mengorah nad prevalom Poljance, dva kilometra od Mosta na Soči.
To lepo svetišče je konec vojne dočakalo v ruševinah in kar enajst let je moralo počakati, da so se prebivalci, ki so prišli domov v porušene kraje, leta 1928 na pobudo župnika Alojza Kodermaca lotili obnove. Zvonik je bil porušen do tal, polovica cerkvenih zidov pa je bila še dobra in so jih pustili. Načrte za novo cerkev je napravil slikar Tone Kralj.
Obnovljena cerkev ima skoraj enake mere kakor stara: dolga je 16 in široka štiri metre in pol. V njej je en sam oltar. Oltarna slika je delo Toneta Kralja in njegove žene Mare. Na njej je upodobljena stoječa Marija z Jezusom v naročju, v spodnjem delu pa reka Soča in volčanska stara farna cerkev sv. Danijela s pokrajino proti Mengoram. Kralj je naslikal tudi križev pot in načrte za poslikavo stropa ladje in prezbiterija. Obnovljena cerkev je v 30. letih prejšnjega stoletja postala eno največjih romarskih središč. Zaradi velikega obiska so za prezbiterijem dozidali prečno kapelo, pod cerkvijo pa romarski dom, hišico za duhovnike in mežnarijo.
Vzpetina Mengore je bila s sosednjima vrhovoma Cvetjem in Bučenico jedro avstro-ogrske obrambe tolminskega mostišča. Celotno območje je bilo močno utrjeno s številnimi jarki in kavernami.
V vseh 29 mesecih vojne so bili avstro-ogrski položaji na Mengorah izpostavljeni nenehnemu obstreljevanju italijanskega topništva z višjih vzpetin na desnem bregu Soče. Nobena stran ni doživela večjega uspeha. V odločilni 12. soški bitki je bilo tu eno od izhodišč uspešnega prodora skupne avstro-ogrsko-nemške vojske, ki je italijanske enote iz Zgornjega Posočja potisnila vse do reke Piave.
Na tem območju je urejena krožna pot po muzeju, ki poteka po dobro ohranjenih in obnovljenih ostalinah prve avstro-ogrske obrambne črte. Vodi mimo jarkov, kavern, spominskih znamenj, ostankov kamnitih barak, vodohrama in spomenika na nekdanjem vojaškem pokopališču. Na vrhu Mengor stoji cerkvica Device Marije.
Izhodišče za ogled muzeja na prostem Mengore je preval Poljance, ki je dva kilometra iz Mosta na Soči proti Novi Gorici. Tam je urejen parkirni prostor, poleg je še informacijska tabla.
Tako je tudi na Mengorah nad prevalom Poljance, dva kilometra od Mosta na Soči.
Urejena je krožna pot.
To lepo svetišče je konec vojne dočakalo v ruševinah in kar enajst let je moralo počakati, da so se prebivalci, ki so prišli domov v porušene kraje, leta 1928 na pobudo župnika Alojza Kodermaca lotili obnove. Zvonik je bil porušen do tal, polovica cerkvenih zidov pa je bila še dobra in so jih pustili. Načrte za novo cerkev je napravil slikar Tone Kralj.
Obnovljena cerkev ima skoraj enake mere kakor stara: dolga je 16 in široka štiri metre in pol. V njej je en sam oltar. Oltarna slika je delo Toneta Kralja in njegove žene Mare. Na njej je upodobljena stoječa Marija z Jezusom v naročju, v spodnjem delu pa reka Soča in volčanska stara farna cerkev sv. Danijela s pokrajino proti Mengoram. Kralj je naslikal tudi križev pot in načrte za poslikavo stropa ladje in prezbiterija. Obnovljena cerkev je v 30. letih prejšnjega stoletja postala eno največjih romarskih središč. Zaradi velikega obiska so za prezbiterijem dozidali prečno kapelo, pod cerkvijo pa romarski dom, hišico za duhovnike in mežnarijo.
Postala je eno največjih romarskih središč.
Vzpetina Mengore je bila s sosednjima vrhovoma Cvetjem in Bučenico jedro avstro-ogrske obrambe tolminskega mostišča. Celotno območje je bilo močno utrjeno s številnimi jarki in kavernami.
V vseh 29 mesecih vojne so bili avstro-ogrski položaji na Mengorah izpostavljeni nenehnemu obstreljevanju italijanskega topništva z višjih vzpetin na desnem bregu Soče. Nobena stran ni doživela večjega uspeha. V odločilni 12. soški bitki je bilo tu eno od izhodišč uspešnega prodora skupne avstro-ogrsko-nemške vojske, ki je italijanske enote iz Zgornjega Posočja potisnila vse do reke Piave.
Načrte za novo cerkev je napravil slikar Tone Kralj.
Na tem območju je urejena krožna pot po muzeju, ki poteka po dobro ohranjenih in obnovljenih ostalinah prve avstro-ogrske obrambne črte. Vodi mimo jarkov, kavern, spominskih znamenj, ostankov kamnitih barak, vodohrama in spomenika na nekdanjem vojaškem pokopališču. Na vrhu Mengor stoji cerkvica Device Marije.
Cerkev na Mengorah Fotografije: Fundacija Pot miru
Izhodišče za ogled muzeja na prostem Mengore je preval Poljance, ki je dva kilometra iz Mosta na Soči proti Novi Gorici. Tam je urejen parkirni prostor, poleg je še informacijska tabla.
