Muzej sredi Tivolija

Osemdeset razstavnih panojev prikazuje raznolike sklope muzejskega delovanja od njegovih začetkov do danes. Bogat in raznovrsten nabor znamenitih predmetov zajema številne dragocenosti med drugim s področja arheologije (neandertalčeva piščal, situla z Vač, kip emonskega meščana, egipčanska mumija, idoli z Ljubljanskega barja, zlati nakit stiške kneginje, germanski in slovanski nakit ter rimski mozaik in askosa).

S področja numizmatike so na ogled emonski zaklad, srednjeveški srebrniki, srebrnik Jurija Wagna Bogenšperškega, prvi bankovci s slovenskim besedilom, zbirka kovnega orodja za kovanje slovenskega denarja ter slovenski vrednostni boni in tolarji. Iz zgodovine in uporabne umetnosti lahko vidimo Hasanov plašč, prestol nadvojvode Karla, srednjeveški ploščni oklep, samurajski oklep, slike Sveto sorodstvo, Bitka pri Sisku in Cerkniško jezero, breverl, glasbila, tabernakeljsko omaro, kabinetno omarico, stole M. Thoneta, J. Plečnika in N. Kralja, cerkveno posodje, figurini Venera in Mars in figurine Kitajcev, kip Franceta Prešerna, steklene in porcelanske izdelke, majolike in tekstilno skulpturo Ruski metulj Alana Hranitelja.

Področje grafične umetnosti je zastopano s portreti Ivana Cankarja in Janeza Puharja, upodobitvami ženskih likov in gradivom o zgodovini muzeja. Iz knjižnice so na razstavo uvrstili zbirki del Franceta Prešerna in Janeza Vajkarda Valvasorja, Biblijo Jurija Dalmatina, inkunabulo Nikolaja iz Lyre, zemljevide od 16. stoletja dalje in poročilo F. A. Steinberga.

Poleg znamenitih predmetov so predstavljena tudi druga področja: konserviranje-restavriranje muzejskih predmetov (naravoslovne raziskave in postopki dela na različnih materialih); delo z obiskovalci (interaktivne dejavnosti, delavnice in vodeni ogledi, izobraževanja, programi za starejše); arheološka izkopavanja nekoč in danes ter založniška dejavnost muzeja.

Obiskovalci ob ogledu spoznajo tudi zgodovino muzeja (ljubljanski licej, gradnja današnje muzejske palače, pogled na staro muzejsko razstavo, fotografije muzeja po potresu 1895), lokacije Narodnega muzeja Slovenije (Muzejska, Metelkova, grad Snežnik, Blejski grad, Arheološki park Ad Pirum) in dobijo vpogled v sodobne muzejske razstave in depo.



Razstava na Jakopičevem sprehajališču je sklepni del letošnjega razstavnega programa muzeja, posvečenega zaznamovanju ustanovitve Deželnega muzeja pred 200 leti: januarja so skupaj s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Slovenskim etnografskim muzejem pripravili manjšo razstavo o začetkih Deželnega muzeja Muzej skozi zgodovino, junija pa so v sodelovanju z 32 slovenskimi muzeji odprli osrednjo razstavo Zlata sled, ki bo do maja 2022 na ogled v muzejskem atriju.



V prihodnjem mesecu načrtujejo še predstavitev novih publikacij (Dragocenosti Narodnega muzeja Slovenije in obsežne monografije Narodni muzej Slovenije 200 let) in priložnostnega kovanca ter slavnostno akademijo v Cankarjevem domu, na TV Slovenija pa bo na ogled novi dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića. Razstava na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli bo na ogled do 15. novembra.