Muzeji ustvarjajo koronazbirke
Ljudje jim pošiljajo fotografije, zapiske, predmete, ki zaznamujejo čas pandemije in izolacije; Ljubljančani aktivno sodelujejo.
Odpri galerijo
Učimo se pravilno uporabljati zaščitne maske. FOTO: Gašper Lešnik
Tako rekoč čez noč smo se znašli v razmerah, ki bodo spremenile življenje, kakršno smo poznali. Tega se dobro zavedajo muzeji, ki so že začeli zbirati predmete, fotografije, posnetke, vse, kar bo prihodnjim rodovom pripovedovalo našo zgodbo. In ker je to naša skupna zgodba, je Mestni muzej Ljubljana že konec marca povabil domačine, da postanejo pričevalci zgodovine in pošiljajo svoje digitalne vtise radikalno spremenjenega vsakdanjika. Da spišejo zgodbo izolacije, praznih ulic, zaprtih lokalov, osamljenih igrišč, dnevnih sob, spremenjenih v učilnice, in kuhinj v domače pisarne, bojnih pohodov v trgovino.
»Odziv na projekt je neverjeten, do zdaj smo prejeli že več kot 150 različnih vtisov (zapisov, videoposnetkov in fotografij) od številnih avtorjev,« so o odmevnosti koronaprojekta povedali v Mestnem muzeju Ljubljana. Podobnega beleženja sedanjih razmer so se, denimo, lotili v berlinskem mestnem muzeju pod skupnim naslovom Berlin zdaj! in v Muzeju Dunaja pod krovnim imenom Korona na Dunaju: zbiranje za mestno zgodovino.
Kaj je pandemija korone pomenila za prebivalce mesta? Na to vprašanje odgovarjajo muzeji z zbiranjem vsega, kar zaznamuje te dni. Ljubljančani so doslej največ pošiljali fotografije praznih ulic, s trakovi obdanih otroških igrišč, prizorov ljudi z maskami in praznih lokalov, prve digitalne prestavitve zbirke v nastajanju pa lahko že vidite na spletni strani muzeja. Ali bo iz tega nastala razstava, je še prezgodaj reči, vsekakor pa bo – tako pravijo v muzeju – obdobje pandemije po vnovičnem zagonu muzejske dejavnosti dobilo svoje mesto v aktivnostih muzeja neposredno po tem. Podobno razmišljajo v Berlinu, »ljudje se po koncu krize ne bodo želeli takoj ponovno ukvarjati s koronavirusom na razstavi«, meni Paul Spies, direktor berlinskega muzeja, kjer se jim z razstavo tudi ne bo mudilo. Podobno kot pri nas za zdaj ustvarjajo zbirko, ki bo zanamcem pripovedovala o prelomnem trenutku zgodovine.
V nabiralnike elektronske pošte muzejev v teh dneh strogih ukrepov v prvi vrsti romajo fotografije in morda kakšni zapisi. »Bomo pa po sprostitvi ukrepov pozvali ljudi, naj nam pošljejo tudi kakšne predmete, ki so zaznamovali njihov čas izolacije. Denimo doma izdelane maske, plišaste medvedke z okenskih polic, inovativne rešitve telovadnih uteži.«
»Odziv na projekt je neverjeten, do zdaj smo prejeli že več kot 150 različnih vtisov (zapisov, videoposnetkov in fotografij) od številnih avtorjev,« so o odmevnosti koronaprojekta povedali v Mestnem muzeju Ljubljana. Podobnega beleženja sedanjih razmer so se, denimo, lotili v berlinskem mestnem muzeju pod skupnim naslovom Berlin zdaj! in v Muzeju Dunaja pod krovnim imenom Korona na Dunaju: zbiranje za mestno zgodovino.
Koronaprojekt Mestnega muzeja Ljubljana bo potekal do konca maja.
Kaj je pandemija korone pomenila za prebivalce mesta? Na to vprašanje odgovarjajo muzeji z zbiranjem vsega, kar zaznamuje te dni. Ljubljančani so doslej največ pošiljali fotografije praznih ulic, s trakovi obdanih otroških igrišč, prizorov ljudi z maskami in praznih lokalov, prve digitalne prestavitve zbirke v nastajanju pa lahko že vidite na spletni strani muzeja. Ali bo iz tega nastala razstava, je še prezgodaj reči, vsekakor pa bo – tako pravijo v muzeju – obdobje pandemije po vnovičnem zagonu muzejske dejavnosti dobilo svoje mesto v aktivnostih muzeja neposredno po tem. Podobno razmišljajo v Berlinu, »ljudje se po koncu krize ne bodo želeli takoj ponovno ukvarjati s koronavirusom na razstavi«, meni Paul Spies, direktor berlinskega muzeja, kjer se jim z razstavo tudi ne bo mudilo. Podobno kot pri nas za zdaj ustvarjajo zbirko, ki bo zanamcem pripovedovala o prelomnem trenutku zgodovine.
V nabiralnike elektronske pošte muzejev v teh dneh strogih ukrepov v prvi vrsti romajo fotografije in morda kakšni zapisi. »Bomo pa po sprostitvi ukrepov pozvali ljudi, naj nam pošljejo tudi kakšne predmete, ki so zaznamovali njihov čas izolacije. Denimo doma izdelane maske, plišaste medvedke z okenskih polic, inovativne rešitve telovadnih uteži.«
