Na Cerkniškem jezeru kosijo (FOTO)
Cerkniško jezero nenehno spreminja svojo podobo. Četudi veljajo nekatere zakonitosti glede tega, kdaj je napolnjeno in kdaj presušeno, se tudi to iz leta v leto spreminja. Že nekaj časa je območje suho, privabljajo pa pogledi na jezersko dno in požiralnike, ki bi jih drugače težko videli.
O jezeru je Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) pisal takole: »Vedeti je treba, da se ne odteče prav vsako leto. Včasih se zgodi, vendar zelo poredkoma, da izgine v treh, štirih ali celo petih letih samo enkrat. /.../ Toda često se tudi primeri, da odteče v enem letu dvakrat ali celo trikrat, nikoli pa ne ostane vse leto suho. Sicer pa odteče navadno le enkrat v letu, namreč okrog svetega Ivana ali Jakoba.«
Notranjski regijski park je v prvotno stanje povrnil struge treh vodotokov na jezeru.
»Načeloma velja, zapisano je tudi v učbenikih, da se jezero po Cerkniškem polju razlije, ko je dotok vode večji od odtoka, kar se zgodi spomladi, po taljenju snega, in ob jesenskih padavinah,« pravijo v Notranjskem regijskem parku (NRP). »Nekako za običajno velja, da povsem presahne v avgustu in ga ni do jesenskih obilnejših padavin. Vendar pa je v zadnjih letih drugače. Voda presahne večkrat, prvič že zgodaj spomladi, zaradi vse pogostejših sušnih poletij je jezero povsem suho vse poletne mesece. Razlog so po navedbah meteorologov in hidrologov (Arso) podnebne spremembe, najverjetneje pa tudi posegi za izsuševanje, ki so bili v jezero narejeni pred sto in več leti.«
Kosci za kosce
In kakšno je stanje v teh dneh? V NRP pojasnjujejo: »Čeprav nas je v minulem tednu dvakrat razveselilo deževje, suša še traja. Padlo ga je le nekaj litrov, kar seveda ni dovolj za omilitev suše. Če bi bile padavine obilnejše, bi trajalo od dva do tri dni, da bi jezero spet dobilo vodo. Tako dolgo trajajo procesi v njegovem podzemnem labirintu požiralnih jam in kraških tal.«
Ena od posebnosti presihajočega Cerkniškega jezera je tudi ta, da se lahko na isti površini počne vrsto zelo različnih reči: plava, čolnari, ribari, drsa in zdajle poleti – kosi. Na območjih, kjer bo že jeseni spet voda, danes intenzivno poteka košnja, za njo pa baliranje in spravilo sena. S prvim avgustom bo koscev – ljudi še več, saj se začne tako imenovana subvencionirana košnja za kosca – ptiča.
Gladina upada pred očmi očividca, voda pa v vrtincih in s hrupom izginja v požiralnikih.
»Subvencionirana pozna košnja je okoljsko-podnebni ukrep, ki je pred desetletjem nastal prav na Cerkniškem jezeru, kjer je potekal projekt Life Kosec,« so povedali v NRP. »Gre za projekt, ki je želel zaščititi populacijo kosca, ki že vse od leta 1990 vztrajno upada. Sodelovala sta NRP in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Kosec je travniška vrsta ptice, ki gnezdi na vlažnih travnikih, nato pa se v travi z mladiči zadržuje še lep čas. Z varovanjem kosca se ohranjajo tudi druge vrste, ki jih ogroža moderna zgodnja košnja.«
Izvirna podoba
Notranjski regijski park Cerkniškemu jezeru od leta 2017 poskuša povrniti izvirno podobo – doslej je v prvotno stanje povrnil struge treh vodotokov na jezeru: dveh manjših, Tresenca in Goriškega Brežička, ter največjega, Stržena. Renaturacijski posegi kažejo, da je to korak v pravo smer. Notranjski park zato skupaj z Ribiško družino Cerknica – ta je izjemno zaskrbljena, saj zaradi prepogostega presihanja jezera upada količina avtohtonih rib v njem – načrtuje skupen projekt renaturacijskih ukrepov, v katerega bi vključili tudi državo. Cilj: čim daljše zadrževanje vode v jezeru v najbolj sušnih dneh in presihanje le enkrat na leto, kot je bilo običajno nekoč.
Cerkniški ribiči morajo zaradi pogostega presihanja večkrat na leto ribe rešiti pred poginom. »Evakuirajo jih v umetno zajezeni del,« so pojasnili v parku. »Reševanje je spektakularno, saj gladina upada pred očmi očividca, voda pa v vrtincih in s hrupom izginja v požiralnikih kot v kadi, kjer odstraniš čep. Ribiči v času izginjanja ribe odnesejo v tiste dele jezera, kjer voda vztraja večji del leta. Z mrežami in rokami jih jemljejo z razkritega jezerskega dna, v glavnem so ščuke, linji, meneki, potočne postrvi, rdečeperke, kleni in krapi. Ribiška družina Cerknica je zaradi izjemne suše in popolnoma presahlega jezera s 15. julijem prepovedala ribolov na celotnem območju Cerkniškega jezera in v Rakovem Škocjanu. Ukrep velja do preklica.«
Še to: 23. julija je minilo 20 let od uradne ustanovitve Javnega zavoda Notranjski park. Na ta dan leta 2002 je bil v Uradnem listu RS objavljen Odlok o ustanovitvi Notranjskega regijskega parka. Pod njega se je podpisal njegov oče, tedanji župan in nato dolgoletni direktor parka Valentin Schein. Gre za izjemno pomemben dan, saj so ta prav posebni košček sveta z biseri, ki drugod po Evropi izginjajo, uradno in sistemsko zavarovali. Izjemna dediščina, ki so jo stoletja skrbno varovali lokalni prebivalci, je dobila še en obroč zaščite. Globalni pomen tega prav posebnega območja narave je prepoznala tudi Republika Slovenija, zato poteka proces v smeri še ene zaščite: pod okriljem države.